Turizem

Turistično informacijski center Koper
Titov trg 3
6000 Koper - SI

T: +386 (0) 5 664 64 03
F: +386 (0) 5 664 64 06
E: tic@koper.si
W: www.koper.si

Turistično informacijski center Hrastovlje
Hrastovlje 53
6275 Črni Kal - SI

T: +386(0)41 398 368
E: tic@koper.si
W: www.koper.si




Boršt
  


Pod vrhom hriba Varde (359 m), kjer  začenja zbirati svoje vode potok Starec, leži vasica Boršt. Vas je dovolj visoko, da lahko iz nje občudujemo  krasen pogled.  Po strugi potoka Starec se v ozadju vidi rokavska dolina na eni strani, na drugi pa Koper, Trst, in ob lepem vremenu, tudi celoten Tržaški zaliv.

Do Boršta pridemo tako, da prečkamo rokavsko dolino in se povzpnemo po serpentinasti cesti na hrib Vardo. Strmo flišnato pobočje je močno načeto in razbrazdano od površinske vode. Poleg tega pa je še močno poraščeno in neprehodno.

V rimskem obdobju je bilo tukaj naselje imenovano Elpidium. Nihče ne ve točno, kako in kdaj se je preimenovalo v Boršt ali Boste kot mu pravijo Italijani. Iz pisnih virov vemo, da je bilo to področje tudi takrat močno poraščeno z gozdovi, tako da ime Boršt niti ne preseneča. Tu naj bi se rodil sv. Nazarij, prvi koprski škof in zavetnik Kopra. V vasi je cerkev sv. Roka in Sebastjana iz 13. stoletja, ki je podružnica cerkvi v Truškah. Niže proti dolini Rokave, na poti za Škrljevec in Glem, pa stoji tudi kapelica ob pokopališču, posvečena sv. Nazariju. Tam potekajo slovesnosti vsako leto na njegov god, 19. junija. Pred vojno so ljudje v Borštu preživljali mirno podeželsko življenje. Vode sicer ni bilo na pretek, vendar so si pomagali s cisterno sredi vasi, puči in izviri. Pod Italijo je vas pridobila šolsko stavbo, kjer je delovala šola tudi po vojni in je vztrajala do leta 1965, ko je dokončno zaprla svoja vrata. Med drugo svetovno vojno, je v okolici Boršta delovala Komanda mesta Koper, ki jo je zasledoval okupator in jo kasneje uničil. Ob vseh hudih trenutkih, pa so se tukajšnji domačini izkazali po junaštvu in človečnosti, ko so rešili ameriškega pilota Charlesa Daughertyja, ki je bil sestreljen in se je rešil s padalom.

Po vojni se je za šolo zgradil zadružni dom in kasneje tudi odkupno mesto, kjer so ljudje iz vasi in okolice prihajali prodajat svoje pridelke zadrugi in nato Agrariji. Od leta 1950 pa nekje do l. 1967, so bili življenjski pogoji še vedno zelo težki in v tem obdobju se je vas skoraj spraznila.

Stari domačini pravijo, da se je danes vas pomeščanila, saj od nekdanjih 700 glav živine, drobnice in konjev ni ostalo nič več. Tu in tam pa se kakšna domača žival vseeno najde. Včasih je imela vsaka družina povprečno po dva vola in dve kravi. Bogatejši so imeli več, nekateri pa so si morali pomagati le z oslom. Danes se večina vaščanov ukvarja s kmetijstvom zgolj ljubiteljsko. Nekoč se je pridelalo veliko vina, večinoma refošk, malvazijo in malo črno ali "plavino", kot mu pravijo domačini. Takrat so bile v vasi kar tri gostilne, danes pa ni niti ene več.

Hiše ležijo večinoma ob cesti in na križišču za Labor, kjer je tudi znamenje s podobo sv. Lazarja. Tu se odpira majhen trg, od koder vodijo še tri poti. Proti Laborju se na levi strani dviga zapuščeno poslopje gostilne, na desni pa ravno tako zapuščena zgradba šole. Na drugi strani majhnega trga peljejo ceste v Gorenjce in do zadnjih hiš v Borštu. Po vasi se sicer lahko opazi le malo starih arhitekturnih prvin, saj je večina hiš doživela prenove in s tem izgubila svoje istrske prvine. Včasih ni manjkalo v vasi obokov niti baladurjev. Tudi obzidana ognjišča niso bila nobena posebnost. Včasih je potekala ulica vzporedno z glavno cesto, saj sta v  stavbi med potema bivali dve družini z vhodoma, vsakim na svoji strani hiše.

Elektrika je  bila sicer speljana v vas že leta 54, leto kasneje pa je začela voziti tudi redna avtobusna linija, vendar to ni moglo ustaviti razseljevanja in propada, ki mu je sledil.  Tekoče vode takrat ni bilo in življenje na kmetiji je bilo zelo težko. Vodovod je bil speljan šele leta 1990, kar je nekoliko izboljšalo življenjske pogoje. Danes je večina hiš že obnovljenih, ponekod pa so se lotili kar novogradenj. Zadnjih deset let se je življenje v vasi močno spremenilo. V vasi delujeta dva zidarja, ena tiskarna in trije vinogradniki. Vinogradnik Gvido Jerman načrtuje odprtje svoje kantine.  Večina vaščanov se dnevno vozi na službena mesta po obali. Tudi v Borštu so se začeli ukvarjati s sedaj aktualnim oljkarstvom, ki zaradi posebne lege oljčnikov daje zelo spodbudne rezultate. Vas hitro pridobiva nove ljudi, ki si tukaj kupujejo zemljo in si gradijo nova stanovanja.

Vaščani so bili od vedno med seboj povezani in njihovo družabno življenje, kljub težkim časom, ni nikoli zamrlo.  Tako danes v Borštu delujejo godbeno društvo Mužika sv. Lazar Boršt, kulturno društvo Kosir, pred kratkim pa je bil narejen tudi nov poligon za paintball. V vasi se vsako leto prireja šagra, ki poteka tretjo nedeljo v avgustu okoli godovanja sv. Roka in traja tri dni. O teh krajih je bila izdana  tudi knjižica leta 1998, ki jo je napisal Dino Kodarin iz Boršta. Knjižica nazorno opisuje Boršt in okoliške vasice z njihovimi zaselki ter naravne značilnosti teh krajev. Kot zanimivost so se v vasi ohranili tudi nadimki. Najpogostejši priimki pa so Kodarin, Jurinčič, Jerman, Bržan, Bembič in Lazar.

Po Popisu iz leta 2002 je živelo leta v Borštu in okolici 103 ljudi, 50 moških, 53 žensk v 46 gospodinjstvih. (vir:Statistični urad RS)

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 2002
Št. preb. 253 311 345 175 156 117 103
 
Prijava na e-obvestila
Ime in Priimek:
E-naslov:
Strategije razvoja in trženja turizma v Mestni občini Koper do leta 2025 Pretorska palača Tripadvisor Certificate of excellence Hrastovlje vstopnica Turistična kartica Titov trg Prometna strategija Autentica 15 izbranih tematskih poti Mestne občine Koper Zaledje Kopra E-turist Slovenska turistična organizacija Pretorska palača