Turizem

Turistično informacijski center Koper
Titov trg 3
6000 Koper - SI

T: +386 (0) 5 664 64 03
F: +386 (0) 5 664 64 06
E: tic@koper.si
W: www.koper.si

Turistično informacijski center Hrastovlje
Hrastovlje 53
6275 Črni Kal - SI

T: +386(0)41 398 368
E: tic@koper.si
W: www.koper.si




Gradin
  


Gradin je večja vas na slemenu Sôline, izpostavljena burji, od koder se nam odpira  čudovit pogled po istrskih brdih in hribovitemu svetu kraških predelov istrskega polotoka proti Slavniku, Kojniku, Goliču, Žbevnici … Ob lepem vremenu, zlasti po dežju, vidimo tudi Benetke. Dostop do vasi je po cesti Gračišče-Brezovica-Oprtalj (Portole).

Gradin je razdeljen na dva dela, višjemu predelu, takoj pod cerkvico pravijo Gôrenja vas, tu je tudi najmanj ljudi, na spodnji strani pa je zaselek Dolênja vas. Dolenja vas ima tudi svojo kapelico, ki je bila zgrajena pred kratkim. V Istri je bilo v poletnih mesecih vedno pomanjkanje vode. Dokler niso iz Hrvaške potegnili vodovod proti Momjanu, so prebivalci gornjega dela vasi imeli svoj studenec na Štrpanju, do katerega se pride mimo cerkve in pokopališča.  Prebivalci spodnjega dela vasi pa so hodili po vodo na Stedenoc.  Blizu Gradina sta še dve stari porušeni domačiji Jarkarji in Tidiči, ki so po nekaterih govoricah najstarejši del Gradina. Stanovalci teh dveh porušenih domačij so se po drugi svetovni vojni preselili v vas. Za vas so značilne velike enonadstropne domačije, grajene iz istrskega sivega kamna. Pravilo je, da je pred hišo korta, ki ob številnih zasajenih cvetlicah, vodi v lepo urejene domove.

Vas je imela dolga leta sedež krajevne skupnosti, ki pa se je pred nekaj leti preselila v Brezovico, kjer so novi prostori z gasilskim domom, in gostilno. Na Gradin je vezana tudi pevska skupina Kantadori, ki povezuje pevce iz vseh koncev krajevne skupnosti Gradin. Gradin, kot ostala tukajšnja naselja, ima burno zgodovino. Skozi zgodovino je Gradin, kot ostale vasice, pripadal različnim oblastnikom. Že leta 1028 je cesar Konrad II. podaril gradinski fevd  Oglejskemu patriarhu, ki ga je priključil Novigrajski škofiji. V 13. stoletju je fevd pripadal momjanski gospodi, 1420., pa mu je zavladala Beneška republika. Zaradi nenehnih vdorov nevarnih turških in uskoških konjenikov, so vasico že zelo zgodaj utrdili z višjim zidom, ki je bil leta 1556 obnovljen in dodatno utrjen. Pred vojno so si zaslužili kruh tudi tako, da so oskrbovali istrska mesta z drvi in senom. Na vozove so natovorili seno, drva, … in "švelti" dol proti morju, da so vse to prodali … Največ sena je šlo v Trst. Ker je bila okolica Kubeda in Rižane dokaj nevarna zaradi "vagabondov", ki so napadali in ropali vozove, so domačini odhajali skupaj po poteh rižanske doline proti Škofijam v Trst. Velikokrat se je zgodilo, da se je seno "prehitelo" prevrnilo in takrat so si skupno pomagali. Veliko domačinov se je v povojnem času, polnem negotovosti, odselilo v Avstralijo, Argentino, Ameriko, Italijo. Tako je danes vasica v podobnem stanju kot marsikatera druga istrska vas.

Naselje se je razvilo v položnem pobočju in hiše sežejo prav do najvišje točke slemena, vrh katerega je pokopališče in cerkev. Cerkev Sv. križa je iz l. 1782, ko jo je posvetil škof Stratico. V 19. stoletju so jo razširili, restavrirali pa l. 1926. V zadnjih letih so naredili fasado in prenovili streho. Zvonik je vzidan v cerkev, kjer je tudi glavni vhod.

Narava je tu neokrnjena, zrak je čist, na jugozahodni strani se širijo pravi bukovi gozdovi, kar je za istrske razmere redkost. Gozd je bil od nekdaj glavni vir dohodka tukajšnjim prebivalcem, zato obstaja še ena teorija, od kod ime Gradin. Gospa Marija Šavron je povedala, da naj bi vas dobila ime po mogočnem hrastu gradnu, v narečju gradin (Quercus petraea), ki je nekoč stal tu. Že od nekdaj so domačini gojili vinsko trto in pridelovali dobra vina. To izvrstno kapljico smo poskušali pri Silvanu Šavletu.

Zaradi nadmorske višine, je podnebje nekoliko ostrejše, tudi zime so hladnejše in vaščani se spominjajo, da je v zimskem času velikokrat polja pobelil sneg. Zato pa je v poletnih mesecih toliko prijetnejše, saj pihlja osvežujoča sapica, ki omili pripeko.

Silvano Šavle je pripovedoval o dogodkih iz preteklosti. O preteklosti je spregovorila tudi gospa Marija Šavron.

Narečni govor je melodično obarvan, nekoliko drugačen od šavrinskega, čičkega in rižanskega govora. Na mladih je, da ga ohranijo z vsemi svojimi posebnostmi.

Njiv tu nikoli ni bilo veliko, saj so imeli prostrana polja za seno, ki so ga vozili v Trst. Danes so polja, njive in terase v veliki meri zaraščeni. Nekateri pa vseeno vztrajajo in še obdelujejo njive njihovih non in nonotov. Ime vasi nas napeljuje na veliko število antičnih gradišč in utrdb in prav nič čudno ne bi bilo, da so mu prav zaradi tega dodelili ime grad-in, saj je prav v smeri proti Tuljakom ladinsko ime »v gradu«, ki spominja na obstoj nekdanjega gradišča in poznejšega gradu.

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2002 v Gradinu 75 ljudi v 26 gospodinjstvih.


Leto
1869
1900 1931 1961 1971 1981 2002
Št. preb. 164 164 168 118
96
97 75
 
Prijava na e-obvestila
Ime in Priimek:
E-naslov:
Active Koper Festival Frivolus Strategije razvoja in trženja turizma v Mestni občini Koper do leta 2025 Pretorska palača Tripadvisor Certificate of excellence Hrastovlje vstopnica Turistična kartica Titov trg Autentica 15 izbranih tematskih poti Mestne občine Koper Zaledje Kopra E-turist Slovenska turistična organizacija Pretorska palača