Turizem

Turistično informacijski center Koper
Titov trg 3
6000 Koper - SI

T: +386 (0) 5 664 64 03
F: +386 (0) 5 664 64 06
E: tic@koper.si
W: www.koper.si

Turistično informacijski center Hrastovlje
Hrastovlje 53
6275 Črni Kal - SI

T: +386(0)41 398 368
E: tic@koper.si
W: www.koper.si




Pobegi - Čežarji
  


Pobegi
Ob cesti, ki je bila nekoč osrednja povezava notranjosti Istre z obalo, leži med Bertoki in Sv. Antonom razpotegnjena vas Pobegi. Na to pobočje so se že v antiki naselili predhodniki današnjih Pobežanov.

Mile zime, topla poletja, rodovitne površine so že od nekdaj narekovale in usmerjale ljudi v obdelovanje kmetijske površine. Tako so se tudi Pobežani v večini primerov ukvarjali z zgodnjo pridelavo povrtnin ter gojitvijo trte in oljke. S tem so zadovoljevali potrebe in povpraševanja bližnjih mest. Med kulturnimi rastlinami so tudi danes v ospredju vinska trta, češnja, breskev, hruška, marelica in oljka.

Najstarejši arheološki ostanki kažejo na to, da je bilo to področje naseljeno najverjetneje že v rimski antiki, a prve zapise omembe Pobegov zasledimo na starejših geografskih kartah iz okoli leta 1620 ter na karti beneških posesti Antonia Mangimia in Stefana Scollarija. Nekateri navajajo, da naj bi vas dobila ime po družini Pobega, drugi pa, da so se tu naselili pobegli kaznjenci iz beneških zaporov.

Pobegi so, kot že rečeno, raztegnjeni ob glavni cesti, v katero se stekajo stranske ulice in ceste. Leta 1980 se je dokončno uveljavil ulični sistem. Pobegi so sestavljeni iz osmih zaselkov: Cikuti, Polje, Bržani, Pobegovo naselje ali po domače Buža, Kortina, Rošeti, Drjoli in Kostanjevo. Poleg starih zaselkov, pa so v zadnjih dvajsetih do tridesetih letih zrasli še povsem novi zaselki. Najstarejši od slednjih je Ilirija, tik ob cesti. Na začetku Pobegov je Cesta na Žanej, ki vodi ravno tako v nov zaselek Na Šanžaneju. Nad Ilirijo, preden se odpre pogled na rižansko dolino, pa se raztezajo Poljane. Naslednja križišče tvorita Frenkova cesta, ki vodi vse do Drjolov, Rošetov in Novega naselja in  njej nasproti, je Cesta na Rižano, ki hkrati povezuje Pobegovo naselje ali Bužo ter nekoliko nižje še manjši zaselek Kostanjevo. Zadnje križišče v Pobegih tvori Izvidniška cesta, ki vodi do pobežanske Kortine.

V obdobju nacionalne prebuje so se tudi Pobežani politično organizirali. Tako so že leta 1895, na pobudo zavzetih domačinov, ustanovili posojilno in konzumno društvo. Dolgoletni predsednik društva je bil Rudolf Pečarič, ki je na tem mestu ostal kar 25 let, vse do svoje smrti. Konzumno društvo je vedno poslovalo z dobičkom. Leta 1906 so v Pobegih ustanovili tudi kletarsko zadrugo, 1907 odprli Zadružni dom ter Kmečko hranilnico in posojilnico. V istem letu je bilo ustanovljeno tudi pevsko in bralno društvo Ilirija, ki je štelo 107 članov od tega je 50 članov obiskovalo pevski zbor. Na žalost je fašizem prekinil živahno kulturno delovanje.

Tudi Pobežani so se vključili v protifašistični boj in s tem prispevali svoj delež narodnoosvobodilni borbi. Na te dogodke spominja spomenik sredi vasi. V zadnjih desetih letih, pa sta bili izdani še dve knjižici, ki opisujeta udejstvovanje domačinov v organiziranju predvojnega in medvojnega odpora proti fašizmu ter osebna pričevanja iz tega obdobja.

Danes je v zaselku bogato kulturno in gospodarsko življenje. Poleg vrtca so po vasi raztresene vinske kleti, ob mnogih oljčnih nasadih v Pobegih pa deluje tudi torklja. V novi zgradbi na začetku vasi, deluje očesna in zobozdravstvena ambulanta, v vasi pa je še kopica obrtnikov in malih zasebnih podjetij.

V zadružnem domu, kjer je sedež KS Pobegi-Čežarji, gostujejo še trgovina, gostilna, pošta, frizerski salon in še druge organizacije in društva, ki so aktivna v tem prostoru.  Na kulturnem področju deluje Kulturno društvo, PGD Pobegi-Čežarji, KO Zveze Borcev, na športnem področju deluje Športno društvo 2. oktober, ki se ukvarja največ z balinanjem. Poleg teh pa deluje še Društvo upokojencev Pobegi-Čežarji, KO Rdečega križa Pobegi-Čežarji ter KO Zveze borcev Pobegi-Čežarji.

Po popisu statističnega urada RS iz leta 2002 je bilo v Pobegih skupaj z zaselki 1011 prebivalcev, od tega 490 moških in 521 žensk v 326 gospodinjstvih.

Čežarji
Čežarji so razpotegnjena vas, ki se razteza ob slemenski cesti Koper – Sv. Anton. Skupaj s svojimi zaselki in Pobegi tvori krajevno skupnost Pobegi-Čežarji.

Čežarji se začenjajo takoj za pobeškim zadružnim domom z majhnim zaselkom Šimiči. Veliko novogradenj je zabrisalo nekdanje praznine med posameznimi zaselki tako, da je danes do placa že neprekinjeno naselje. Od tu se razvejajo tri ulice. Proti rižanski dolini vodi Pot Elvire Vatovec, ki se je rodila v Kozincih. Na drugi strani pa vaški vodnjak razmejuje Oljarsko pot, kjer je stala oljarna za časa Avstro-Ogrske in Kalistrovo ulico, ki vodi do izvira potoka. Naslednje križišče tvori Danijelova ulica, ki vodi do Katamaurove Kortine na eni strani nekoliko višje pa je še ulica Na izvir, ki vodi vse do meje z Dekansko krajevno skupnostjo, kjer je bil nekoč glavni čežaranski izvir vode. Nad hišami, ki stojijo ob ulici na izvir, je še en predel Čežarjev imenovan Pri Kovaču, saj je tam še po vojni delovala kovačija. Na sami meji s krajevno skupnostjo Sv. Anton pa leži še področje imenovano Žnidarji.

Flišni predeli hribovitega gričevja se polagoma dvigajo iz smeri Škocjanskega zatoka proti notranjosti Istre. Sam hrbet gričevja se na severni strani strmo spušča v Rižansko dolino, proti jugu pa nežno prehaja v dolino Badaševice. Zaradi južne lege in obilice rodovitne rjave prsti so tu urejene terasaste njive, vinogradi, oljčni nasadi in sadovnjaki. Na ploskem slemenu flišnega hrbta, ob mediteranski klimi in na izjemno bogati zemlji, je bilo ugodno za poselitev že v rimski antiki.

Nastanka vasi se točno ne da ugotoviti, saj jo koprski statut iz l. 1423 ne omenja. Ne omenjajo je niti krajepisci, kot novogradski škof G. F. Tommasini ali Prospero Petronio. Z gotovostjo pa je omenjena v znameniti Corografiji iz leta 1700 koprskega škofa P. Naldinija, ki navaja, da se vasica nahaja na levem bregu Rižane, v rodovitnem okolišu. Po mnenju G. A. Gravisija naj bi ime Čežarji izhajalo iz imena ugledne družine Cesare, ki je tu imela svoje posesti s koloni, po Aubarju pa naj bi se tu zadrževal sam legendarni Cezar ...

Prebivalci Čežarjev so se zaradi izjemno dobrih podnebnih razmer usmerjali v intenzivno vrtnarsko-vinogradniško-sadjarsko poljedelstvo. Z zgodnjo pridelavo vrtnin in sadja so zalagali tržišča istrskih mest in Trsta. Danes pa v vasi prevladujejo majhni obrtniki, ki se s kmetijstvom večinoma ukvarjajo le ljubiteljsko. Pri kovaču deluje znamenita pekarna Kljun, na katero so krajani upravičeno ponosni. V Čežarjih pa deluje še cela paleta manjših obrtnikov in ostalih, ki se vozijo v službo v Koper.

V času nacionalnih napetosti so aktivno sodelovali pri ustanavljanju čitalnic, nabavno prodajnih zadrug kot so konsumna društva, ki so postala žarišče narodnega življenja. Na pobudo domačinov je tako leta 1905 v Čežarjih nastalo konzumno društvo, leta 1906 pa pevsko – bralno in godbeno društvo Volarič, ki je uspešno delovalo do prihoda fašizma. Živahna ljudskoprosvetna dejavnost je ljudi iz vasi zbliževala in povezovala.

Med leti 1941 in 1945 so se vaščani vključevali v NOB in prispevali velik delež k osvobajanju Istre. Na te čase spominjajo nekatere spominske table in imena nekaterih današnjih ulic. Še posebej velja omeniti  partizansko učiteljico in žrtev fašizma Elviro Vatovec, ki je živela v vasi in je poučevala v čežaranski šoli.

V Čežarjih se je leta 1891 rodil Karlo Valentič ki je bil svojevrsten človek, kmetovalec vinogradnik, obenem pa glasbenik samouk. Kot glasbenik samouk je opravil obsežno in bogato delo za razcvet in širjenje glasbene kulture na podeželju.

Čežarani danes tesno sodelujejo s Pobežani saj tvorijo skupno Krajevno skupnost. Nagel razvoj in veliko novogradenj pa daje slutiti da bogat utrip ne bo še tako zlepa zamrl v Čežarjih.

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 2002
Št. preb. 266
315
323
267
283
342
447
 
Prijava na e-obvestila
Ime in Priimek:
E-naslov:
Pretorska palača Tripadvisor Certificate of excellence Hrastovlje vstopnica Turistična kartica Titov trg Prometna strategija Autentica 15 izbranih tematskih poti Mestne občine Koper Zaledje Kopra E-turist Slovenska turistična organizacija Pretorska palača