Na Prešernov trg, nekdaj najpomembnejši koprski obodni trg, vstopimo skozi Vrata Muda, nekdanja mestna vrata in dolga stoletja edini vhod v mesto po kopnem, ohranjena v vsem blišču renesančnega duha.

Levo od vrat je ostanek nekdanjega mestnega obzidja z manjšimi obokanimi vrati, desno pa cerkev sv. Bassa iz konca 16. stoletja, ki je zrasla na mestu nekdanjega hospicija – mestnega zavetišča za ubožne in tujce. Biser trga, baročno okrašen Da Pontejev vodnjak iz leta 1666, zaključuje severno stran trga.

Trg se je razvil ob najpomembnejših mestnih vratih nekdanjega otoka. Ta so bila z mostom povezana s celino in so tako predstavljala pomembno prometno povezavo. Zato se je na trgu včasih tudi dejansko trgovalo, predvsem s kruhom, ki so ga kmečke žene spekle in prodajale v mestu.

Trgu so včasih rekli tudi Da Pontejev trg, verjetno po nekdanjemu podestatu Lorenzu Da Ponteju, po katerem se imenuje tudi vodnjak na trgu. Morda pa je trg dobil tako ime, ker so Koprčani mestno četrt ob trgu imenovali »del ponte«, trg pa »in ponte« in to prav zaradi omenjenega mostu (ponte v italijanščini pomeni most).

Po 2. svetovni vojni se uporablja tudi izraz pri Mudi (vezano na mestna vrata).

Danes je trg poimenovan po slovenskem pesniku Francetu Prešernu, avtorju Zdravljice, del katere je postalo besedilo državne himne.

Na trgu lahko ogledate tudi palačo Cadamuro – Morgante iz 18. stoletja.

Na tleh trga je tudi bronasti ulitek podobe otoškega Kopra, narejen po načrtu Kopra Giacoma Fina iz leta 1619.