Istrski recepti

Glavne značilnosti istrske kuhinje so, da je več jedi kuhanih kot pečenih. Precej je začimb, samoraslega rastlinja, ki ga tod res ne manjka. Veliko je tudi rib. Za začinjanje so vedno uporabljali vinski kis, morsko sol, nikakor ne smemo mimo domačega zdravilnega oljčnega olja in vina kot pomembnih sestavin pri kuhanju.

Veliko istrskih jedi je preprosto pripraviti, ni pa jih vedno lahko. V preteklosti so Istranke namenjale precej pozornosti hrani, predvsem njeni pripravi. Lotevale so se je s pobožnostjo, skrbnostjo, spoštovanjem, hvaležnostjo bogu in zemlji, ki je obrodila in jim vse
to dala.

Čeprav vsebuje istrska kuhinja malo sestavin, pa združuje več domišljije, truda in predvsem ljubezni. In prav ta je pri vsaki pripravi jedi še kako pomembna.

V preteklosti sta bili obmorska in celinska istrska kuhinja (v zaledju) ločeni, kar je seveda povsem razumljivo. Prva je temeljila po večini na ribah, mehkužcih in morskih sadežih, druga pa na testeninah in zelenjavi. Dandanes te ločitve ni več, zato lahko govorimo o istrski kuhinji. Lep primer stapljanja obalne kuhinje s tisto v zaledju so sipe z blitvo in polento.

Stara tipična istrska kuhinja je temeljila na nekaj osnovnih sestavinah. Prvi dve mesti med temi pripadata pšenični in koruzni moki. Sledijo krompir, fižol in zelje. Težko bi si namreč predstavljali pravo istrsko kuhinjo brez doma pod črpnjo pečenega kruha iz pšenične moke, pa brez polente, minešter, jajčnih jedi, njokov, zelja in seveda druge sezonske zelenjave.
Istrska kuhinja, čeprav je nastala pod vplivom zahodne sosede, je s celo vrsto jedi nekaj posebnega in bi jo drugod po svetu težko našli.

Istrski pisatelj Milan Rakovac je dejal, da prav preprosta sestava jedi najbolj pokaže, kako so iznajdljive Istranke z domišljijo nadomestile borno izbiro in si izmislile celo ogrlico biserov kuhinje. Okusiti bogastvo istrske kuhinje pomeni okusiti njeno najdragocenejšo lastnost: to je skromno in vzdržno bližino naravni prehrani.

Res, ljudska prehrana je bistven del življenja in izkušnja, ki je stoletja in stoltja nastajala ob istrskih ognjiščih, zato je prav da ne utone v pozabo.

Vir: Istrska kuhinja, Alberto Pucer, založba Kmečki glas (2000).