Tipični produkti Istre

Še vedno pa se pripravljajo preproste, a okusne mineštre (meštre) iz zelenjave, značilne za vsak letni čas. Značilna je mineštra iz bobičev (koruza), koromača, ječmena itd. Vse te jedi so zabeljene s peštom. Istrske jedi so goste zaradi sestavin, ne pa zaradi moke.

Za juhe in priloge se uporabljajo doma pripravljene testenine: rezanci, lazanje, makaroni, bleki (posutice) in značilni fuži. Fuži se ponudijo kot predjed ali priloga, pripravljena na različne načine z omakami. Polenta in njoki so v Istri že dolgo doma, nista pa to avtohtoni jedi.

Zelenjava, ki je v Istri zelo razširjena, ima zaradi obilnega sonca in bližine morja prav poseben okus in seveda zanimiva domača imena. Iz zelo raznolike zelenjave, od ohrovta (verzota), radiča (cikorja), janeževe korenine (koromač-finoči) do bučk (cuketi), blitve, jajčevcev (malancani), graha in zelja (kapus), pripravljajo prikuhe in priloge z obveznim oljčnim oljem in veliko česna.

Mesne kuhane jedi (ribe, koštrun, perutnina, govedina) so znane po načinu priprave. Žgvacat je mestna jed v omaki z avtohtonimi istrskimi začimbami. Veliko jedi se pripravlja v padeli (kozica z ročem, ponev) ali pod črepnjo (pokrov za pečenje z žerjavico). Omenjene jedi boste prej našli v okolici Kopra kot v mestu samem. Z malo truda pa boste v mestu lahko našli tudi odlične ribje brodete, marinade in podobne jedi. Kljub nekaterim poskusom ohranjanja in oživljanja avtohtone kulinarične ponudbe pa je v Kopru prisotna težnja k prehodu na sodobno kulinariko, ki ponuja najraznovrstnejše jedi od rib, mesa, testenin do pic; za vsak žep se nekaj najde.

Oljčno olje, ki ga v istrski kuhinji od nekdaj uporabljajo, ima od vseh maščob najprimernejše razmerje med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami. Ima velik odstotek oleinske kisline in primerno količino esencialnih maščobnih kislin. V plodovih so tudi sladkorji, celuloza in minerali, kot so kalcij, kalij in železo, baker, ki ugodno delujejo na ožilje, srce in prebavo oziroma presnovo. Dober tek!

Povzeto iz knjige »Koper – Capodistria Vodnik po mestu«, Bogomir Strohsack, Salvator Žitko in Slobodan Simič – Sime, IKI (1999) in knjige »Istrska kuhinja«, Alberto Pucer, založba Kmečki glas (2000)