Okolje

Dokumentacija

Naročniki: Mestna občina Koper, Občina Piran in Občina Izola Na projektu sodelujejo: Mojca Hrabar, Matjaž Harmel, Roman Šimec in Ivo Kejžar "Prostorsko načrtovanje na splošno poteka po relativno zapletenih in časovno zahtevnih postopkih. S conacijo Slovenske Istre bo zagotovljeno usklajeno in relativno hitro uvrstitev območij s posameznimi značilnostmi v cone, za katere bodo oblikovani cilji in ukrepi, na njihovi podlagi pa tudi režimi, primerni njihovi funkciji. Tako bo zagotovljen primeren okvir in splošna podlaga za natančnejše prostorsko načrtovanje. Conacija z usklajenimi režimi bo tako zagotovila, da bo razvoj območja pametno načrtovan in usmerjen in bo hkrati omogočil ohranjanje biotske raznovrstnosti, ekosistemov, naravnih vrednot in kulturne dediščine." (izvleček iz strokovne podlage za oblikovanje zelenega sistema)

Program varstva okolja

Program varstva okolja jasno za Slovensko Istro določa strateške usmeritve občin na področju varstva okolja in načine za reševanje najpomembnejših problemov občin. Program občinam koristi kot pomoč pri usmerjanju dela uprave in hitrejše reševanje lokalnih in čezmejnih problemov, boljše sodelovanje z občani, možnosti pridobivanja finančne pomoči in je obenem promocija ter pokazatelj ozaveščenega okoljskega delovanja občin. Namen izdelave Programa varstva okolja za Slovensko Istro je z aktivnim ukrepanjem in sodelovanjem zagotoviti kakovostno življenjsko okolje za prebivalce Slovenske Istre. Izhodišče programa so bile ugotovitve o najpomembnejših problemih varstva okolja na območju Slovenske Istre razvidnih iz programa varstva okolja 2001-2005. Z ovrednotenjem predhodnega programa so nam bile podane določene usmeritve občin za naslednje obdobje 2006-2010. Z novejšimi ugotovitvami in trendi prenovljeni program vključuje preverjen in izboljšan vrstni red okoljskih problemov, na novo določene strateške cilje, prednostne naloge in strategije za doseganje ciljev, načrt ukrepov, merljive indikatorje za spremljanje doseganja dolgoročnih ciljev in realizacije ukrepov, izboljšano sodelovanje in povezovanje ključnih akterjev na področju varstva okolja v Slovenski Istri in aktivno vključevanje javnosti.
Program varstva okolja za območje Slovenske Istre je seznam jasno definiranih ukrepov za reševanje najpomembnejših okoljskih problemov na območju občin Koper, Izola in Piran. Glavne značilnosti programa so: - v pripravo programa se je vključevala strokovna in laična javnost, - program obravnava elemente okolja, dejavnosti in organizacijo varstva okolja v občinah, - vsebino programa je pripravljala tehnična skupina, usmerjal pa jo je projektni svet, sestavljen iz predstavnikom najpomembnejših organizacij na območju, - končni rezultat programa so predlagani konkretni ukrepi za obdobje do leta 2005, - vsi predlagani ukrepi so bili dogovorjeni z organizacijami in javnostjo, za katere so pomembni. Program je bil pripravljen v dveh glavnih korakih: 1. pregled stanja okolja – določeni prioritetni problemi občine 2. načrt ukrepov – ukrepi za reševanje problemov, usklajeni s čim širšim krogom interesnih skupin. Priprava programa je bila zaključena 15. decembra 2001. Januarja in februarja je bil program tudi potrjen na občinskih svetih vseh treh sodelujočih občin. Ob zaključku programa so se občine Slovenske Istre dogovorile o nadaljnjem sodelovanju pri varstvu okolja v Slovenski Istri, poleg tega pa so se dogovorile z Ministrstvom za okolje in prostor o nadaljnjem rednem sodelovanju med občinami in državo na področjih, kjer se prekrivajo lokalne in državne pristojnosti in interesi. Na tej spletni strani lahko pogledate potek projekta in se povežete s pripravljavci programa. Veseli bomo vseh predlogov, vabljeni pa ste tudi, da samo pregledate dokumente: ker se okolje tiče vseh nas, boste gotovo našli kaj zanimivega! Namen izdelave Programa varstva okolja je vzpostaviti sistem postopnega izboljševanja kakovosti okolja v občinah. Program varstva okolja (50. člen Zakona o varstvu okolja, Ur. l. RS 32/93, 1/96) je načrt dela občin Koper, Izola in Piran v naslednjih letih (2002-2005), pripravljen na osnovi ugotovitev o najpomembnejših problemih varstva okolja na območju Slovenske Istre. Dokumenta ni pripravila ozka skupina ljudi, ampak je nastajal v sodelovanju s predstavniki občin, direktorji javnih podjetij, predstavniki gospodarstva, strokovnih služb, inšpekcij, društev ter drugimi organizacijami in posamezniki, ki so pomembni za varovanje okolja v Slovenski Istri. Pripravo programa je usmerjal projektni svet, ki je sestavljen iz 45 predstavnikov pomembnih organizacij. Projektni svet je obravnaval poročila posameznih faz projekta in podajal usmeritve. Za izvajanje programa je bila dana pobuda, da projektni svet nadaljuje z delom tako, da se dvakrat letno sestaja in razpravlja o napredku pri izvajanju programa na podlagi poročil predstavnikov občinskih uprav. Člani projektnega sveta bodo lahko pomagali pri izvajanju programa kot povezovalni člen med občinskimi upravami in prebivalci ter drugimi pomembnimi organizacijami. Ta dokument je povzetek programa, obširneje je stanje okolja predstavljeno v dokumentu »Stanje okolja«, izbrani ukrepi pa so podrobno opredeljeni v dokumentu »Načrt ukrepov«. Vsi dokumenti so dostopni na spletni strani  http://www.oikos.si/Istra/index.html

Poročila o stanju okolja

Skladno s 106. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13 v nadaljevanju ZVO-1) je mestna občina najmanj vsako četrto leto dolžna pripraviti in javno objaviti poročilo o stanju okolja. Izdelano Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Koper (MOK) je osnova za izdelavo občinskega programa varstva okolja (OPVO), ki ga poleg operativnih programov za območje MOK v 38. členu nalaga ZVO-1. Poročilo o stanju okolja MOK zajema pregled osnovnih geografskih značilnosti območja občine, gonilnih sil oz. akterjev sprememb v okolju, obremenitev in stanja posameznih sestavin okolja, kot je zrak, voda, tla in biotska pestrost. Namen izdelanega dokumenta je vzpostavitev pregleda nad stanjem okolja z opredelitvijo ključnih problemov. Analiza stanja okolja je izhodišče za oblikovanje aktivnosti za izboljšanje kakovosti okolja. Poročilo je izdelano na podlagi zakonskih izhodišč, strateških in operativnih dokumentov, načrtov, strokovnih podlag in uradnih evidenc okoljskih podatkov. Analiza stanja okolja MOK temelji na številčnih podatkih izbranih kazalcev, ki kažejo stanje, določeno lastnost, predvsem pa razvoj izbranega pojava. Številčni podatki se v največji meri nanašajo na preteklo časovno obdobje 2006-2012 (iz prikaza časovnega trenda so razvidne ključne smeri razvoja izbranega pojava) oziroma glede na razpoložljivost podatkov (denimo klimatski in hidrološki podatki temeljijo na obdobju 1971-2000; podatki povezani z rabo in oskrbo z energijo temeljijo na Energetskem konceptu MOK in prikazujejo stanje v letu 2010; podatki, ki se nanašajo na stanje tal so vezani na izvedena vzorčenja v okviru raziskav onesnaženosti tal v letih 1994, 2001, 2004 in 2006. V primeru, da so bili podatki na voljo za daljši časovni niz in da se smatrajo kot pomembni za boljše razumevanje trenda izbranega kazalca, je prikazano časovno obdobje nekoliko daljše. Kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib je prikazano za obdobje 2005-2012
MOK s svojo lego, predvsem pa s pomenom, ki ga ima za celotno Republiko Slovenijo, predstavlja več kot samo eno od zdajšnjih 210 občin naše države. Mesto Koper je regionalno središče, ki se je začelo hitro razvijati po letu 1954, ko je postalo del ozemlja nekdanje države Jugoslavije in je Luka Koper hitro začela pridobivati na svojem pomenu. Hiter razvoj industrije in prometa je pritegnil priseljence iz ostale Slovenije in Jugoslavije, zato se je število prebivalcev naglo povečevalo. Po osamosvojitvi Slovenije pa Koper postane najpomembnejše prometno izhodišče Slovenije, saj je edino slovensko pristanišče. Intenziven razvoj pa je s seboj prinesel tudi negativne posledice in ekološke probleme. Zgoščeni prometni tokovi, katerim je izpostavljeno območje MOK poleg pozitivnih učinkov, ki so predvsem ekonomske narave, predstavljajo tudi povečan pritisk na okolje. Velik pritisk na okolje, predvsem na vodne vire, povzroča tudi gosta poselitev v ozkem obalnem pasu. Dodaten okoljski pritisk pa povzroča še sezonski turizem, zaradi katerega se še povečajo prometni tokovi in število prebivalcev. Na območju MOK se nahajajo tudi zavarovana območja narave, ki izkazujejo večjo kvaliteto okolja. Antropogeni dejavniki, t.i. gonilne sile, pritiskajo na sestavine okolja, ki izkazujejo določeno stanje, s katerim vplivajo na živi svet. S pomočjo instrumentov in ukrepov pa se lahko odzovemo in spremenimo gonilne sile ali pritiske ali stanje ali vplive. V preteklosti je bilo na območju MOK poleg rednih, zakonsko predpisanih meritev, monitoringov in opazovanj, opravljenih veliko raziskav in analiz, zato stanje okolja temelji na analizi in vrednotenju pridobljenih podatkov in sintezi do sedaj zbranega gradiva in ugotovitev. Posamezne sestavine okolja so obravnavane po posameznih pokrajinotvornih sestavinah: vode (zaradi specifike so ločeno obravnavana morje in sladke vode), zrak, hrup in prst. Ločeno je izpostavljena tudi problematika ravnanja z odpadki ter problematika zavarovanih območij narave. Izdelano poročilo o stanju okolja vsebuje ugotovitve o stanju različnih okoljskih sestavin v MOK. Sestavni del poročila je tudi kartografsko, grafično in slikovno gradivo za predstavitveno zgibanko, ki bo dostopna vsem občanom MOK in temelji na strokovnih ugotovitvah in hkrati le-te razlaga na poljuden način.
Poročilo o stanju okolja je prvo tovrstno poročilo Mestne občine Koper. V letu 1993 smo s sprejetjem Zakona o varstvu okolja dobili tudi pravno podlago in hkrati obveznost, da strokovne službe občin pripravimo dokument, ki bo predstavljen strokovnim in zainteresiranim javnostim. Poročanje o stanju okolja bo postalo obvezno izhodišče za delo strokovnih služb državnih in lokalnih uprav s prevzetjem obveznosti, sprejetih v okviru harmonizacije z direktivami Evropske skupnosti, kakor to določa direktiva 90/313/EEC – Direktiva o dostopu do informacij o okolju. Ta namreč določa dostop do okoljskih informacij in zagotavlja javnosti primerne in ustrezne informacije o okolju, ki jih imajo na voljo javni uradi. Celovito zbrane okoljske informacije omogočajo ustvariti integralno sliko o stanju okolja. Pri tem je potrebno evidentirati in ovrednotiti vse pomembnejše procese, vzroke in posledice ter upoštevati sinergetske vplive različnih dejavnosti v okolju. Pomembne vsebinske in delovne prelomnice so bile dejavnosti za pripravo Programa varstva okolja za Slovensko Istro. Izdelan je krovni usmeritveni in temeljni programski ter terminski dokument, ki bo v prihodnje konkretneje usmerjal k trajnostnemu razvoju. Problematika varstva okolja je kompleksna, povezana z interdisciplinarnim proučevanjem in reševanjem, vse to pa je povezano z vključevanjem številnih različnih dejavnikov, pa tudi strokovnjakov iz najrazličnejših področij.