Transromanica

V sklopu projekta Transromanica je nastalo več kulturno-turističnih proizvodov, ki vodijo po romanskih poteh Slovenije in Evrope. Odkrijte pozabljene gradove, sprehodite se po ruševinah nekdanjih mogočnih trdnjav ali po čudovitih obnovljenih stolnicah in cerkvah. Ogled romanskih znamenitosti, vključenih v projekt Transromanica, združite z dobro kapljico ali lokalnimi kulinaričnimi dobrotami, ogledom mest in sprostitvijo na podeželju.

Transromanica na slovenskem

S cerkveno organizacijo ozemlja se je v drugi polovici 10. in v 11. stoletju v Sloveniji začela sistematična gradnja cerkva. Ostankov cerkva, zgrajenih v predromanskem slogu, je malo.

Pozneje je prišlo do večjih posegov in pretežnega uničenja izvirne arhitekture romanskih cerkva. Večina je bila enoladijskih s polkrožno apsido, včasih s kvadratnim prezbiterijem in vzhodnim zvonikom (sv. Vid v Dravogradu in izvirna župnijska cerkev v Laškem). Triladijske cerkve so bile redke.

Arhitekturno zahtevnejše romanske cerkve so gradili samo ob pomembnih samostanih (cerkev v sklopu cistercijanskega samostana v Stični iz leta 1156). Obe cerkvi v kartuziji Žiče blizu Slovenskih Konjic (zgrajeni 1190) sta imeli rebraste oboke v francoskem slogu (zgornja, večja cerkev, je v razvalinah, spodnja, v vasi Špitalič, pa je ostala pretežno nespremenjena).

Nedavno so odkrili, da so bili tudi številni srednjeveški gradovi prvotno romanski (grad Ptuj, Podsreda, Planina pri Sevnici), posvetna romanska arhitektura (hiše srednjega razreda) pa je bila omejena na primorska mesta pod beneško nadvlado (Koper) ter deloma Ptuj.

ROMANSKE ZNAMENITOSTI

GRAD PODSREDA
Svete gore – Kapela sv. Jurija
Svete gore – Kapela sv. Martina
Pišece – Grad

SAMOSTAN STIČNA
Zgornja Draga – Cerkev sv. Martina
Kostanjevica na Krki – Cerkev sv. Jakoba
Kamnik – Kapela sv. Eligija na Malem gradu

KOPER – STOLNICA MARIJINEGA VNEBOVZETJA
Koper – Rotunda sv. Elije
Koper – Romanske hiše: Ribiški trg 9, 10, 11, 12
Glem – Cerkev sv. Nazarija
Zanigrad – Cerkev sv. Štefana

LAŠKO – CERKEV SV. MARTINA
Jurklošter – Samostan in Cerkev sv. Mavricija
Planina nad Sevnico – Grad
Brestanica – Grad Rajhenburg

PTUJ – CERKEV SV. JURIJA
Ptuj – Grad
Selo na Goričkem – Cerkev sv. Nikolaja
Domanjševci – Pokopališka cerkev sv. Martina
Šmartno na Pohorju – Cerkev sv. Martina
Dravograd – Cerkev sv. Vida
Libeliče – Kostnica sv. Mihaela
Muta – Cerkev sv. Janeza Krstnika
Vuzenica – Cerkev sv. Nikolaja
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Cerkev Marijinega obiskanja

 

STOLNICA MARIJINEGA VNEBOVZETJA

Mesto Koper, ki je prišlo pod beneško upravo leta 1279 (pravno 1287), je zaradi svoje izjemne lege in lepote kmalu postalo prestolnica Istre. Njegov osrednji spomenik še vedno predstavlja stolnica Marijinega vnebovzetja, ki so jo v romanskem slogu pozidali že v predbenečanskem obdobju. Gre za triladijsko baziliko z atrijem na zahodni in trojnim, pozneje nekoliko razširjenim in preurejenim apsidalnim sklepom na vzhodni strani. Iz romanskega obdobja se je ohranila vrsta romanskih, zdaj zazidanih oken na južni fasadi, ki še vedno pričajo o častitljivi starosti stolnice.
Stolnica Marijinega Vnebovzetja v Kopru je bila zgrajena v 15.stoletju in se ponaša s številnimi dragocenimi umetniškimi deli beneških umetnikov. Posebno pozornost si zaslužijo bizantinska skrinja iz okoli 9. do 12. st., kelih, imenitna monštranca iz 15. st., v kateri je v zastekljeni odprtini vidno nameščena posvečena hostija, ter sarkofag sv. Nazarija. Omembe vredne so tudi dragocene oljne podobe.
Koprski mestni trg, na katerega vzhodnem robu stoji stolnica, je eden izmed slovenskih gotskih spomenikov projekta GOTHICmed.

Srednjeveški Koper se je razvil na otoku, ki je danes z nasutjem povezan s kopnim. Mestni trg (Platea Comunis), ki je po svoji zasnovi tipičen sredozemski tržni prostor, je osrednji prostor na vrhu otoka. Skorajda pravokotnemu prostoru je bila že v zasnovi mesta namenjena reprezentančna funkcija. Trg, na katerega so se stekale vse glavne mestne prometnice, je zaprt in deluje kot dvorana, katere stene – v tem primeru poslopja – igrajo odločilno vlogo v življenju mesta.

Trg, ki na vrhu otoka zavzema naravno središčni prostor v mestu, je bil prostorsko določen že v 13. stoletju. Vzhodno mejo sta določala mestni stolp in romanska stolnica (vključena v romansko kulturno pot TRANSROMANICA), na južni strani je bil trg zamejen z dvema palačama in mestno loggio, severno in zahodno stranico trga pa sta tvorili manjši palači. V 15. stoletju se je v mestu veliko gradilo in iz tega časa so tudi najpomembnejša poslopja na Mestnem trgu: Pretorska palača je nastajala v času med 1447 in 1481, Foresteria (prenočišča) med 1458 in 1460, stolnico s fasado, ki je obrnjena na trg, so pregrajevali od sredine 15. do konca 16. stoletja, mestni stolp je bil rekonstruiran med leti 1418 in 1480. Loggia je bila zgrajena v letih 1462 do 1464, leta 1505 pa so Plateo Comunis tlakovali. Reprezentančne stavbe na trgu so, kljub kasnejšim prezidavam in dozidavam, ohranile značaj beneške gotike vse do danes. Stredi trga, ki je sicer tudi ohranil karakter srednjeveškega mediteranskega prostora, si moramo predstavljati še podstavek za mestni prapor. Prenova trga, ki je eden najlepših prostorov na vsem nekdanjem beneškem ozemlju, in njegova revitalizacija teče že od leta 1964, pravo vsebinsko vrednost pa so trgu vrnili z odločitvijo, da Pretorska palača prevzame vlogo mestne hiše.
Oglejmo si na kratko najpomembnejša poslopja na trgu. Eden osrednjih arhitekturnih spomenikov Kopra je Pretorska palača, ki je vseskozi služila mestnim posvetnim funkcijam. Zametke te palače tvorita dve pretorski palači, med kateri je sredi 13. stoletja koprski kapitan Marino Morosini dal zgraditi loggio. Leta 1348 so koprčani med uporom proti Benečanom palačo požgali, ponovno jo je ta usoda doletela leta 1380, ko so Koper med tako imenovano chioggiansko vojno napadli Genovežani. Palači so kasneje obnavljali in leta 1451 združili obe enoti, leta 1477 pa je nastalo zunanje stopnišče. V čelno fasado, ki s trdnjavskim videzom omejuje trg z južne strani, so v 15. stoletju začeli vzidavati napisne plošče. Fasada ima ohranjen značaj beneške gotike, le trifora in bifori na zahodnem delu fasade so ob koncu 15. stoletja kot najreprezentančnejši poudarek palače dobili renesančne polkrožne zaključke. Nasproti pretorske palače stoji loggia, ki sta jo med leti 1462 in 1464 zgradila stavbar Nikolaj iz Pirana in kamnosek Tomaž iz Benetk in s tem zaprla trg s severne strani. Prvotna stavba je bila pritlična s petimi arkadnimi loki, ki so se odpirali na trg in štirimi na Verdijevo ulico. Vhod je bil neposredno s trga, stavba pa je imela odprto ostrešje. Medaljone iz terakote so na fasado namestili sredi 16. stoletja. Loggia je današnjo podobo dobila leta 1698, ko so petim lokom na tržni fasadi dodali še dva, stavbi pa prizidali nadstropje, v katerem je dvorana. Fasada stolnice, ki zapira vzhodno stran trga, je današnjo podobo dobila ob koncu 15. stoletja. V spodnjem pasu so arhitekturne prvine še gotske, zgornji del fasade pa ima renesančni karakter.
Kljub prenovam in dozidavam je Mestni trg v Kopru v celoti ohranil svoj srednjeveški in sredozemski karakter, ki s stavbami, zgrajenimi v beneškem gotskem slogu, tvori enega najlepših klasičnih beneških trgov. Beneška gotika, ki se je spričo zgodovinskih okoliščin dodobra usidrala na slovenski obali, je Kopru z Mestnim trgom zapustila izjemno urbanistično zasnovo, na kakršno redko naletimo v celotnem prostoru nekdanje Republike sv. Marka.

http://www.transromanica.si

Tematska pot