Abrami

Majhen zaselek Abrami je najbolj oddaljen od krkavške vasi, saj leži kar pet kilometrov stran. Zaselek meji s planjavsko zemljo, ki pa že pripada sosednji vasi Puče in je zato najvzhodnejša enota Krkavč.

Sestavljen je le iz dveh hiš. To pa ne preseneča saj sta tu nekoč živeli samo dve družini. Davno so se sem priselili Abrami iz kranjskega in kupili ta del Krkavč. ‘Klikni’ za link!Posestvo se je dolgo delilo med dvema bratoma. Nato je ena veja Abramov izumrla. Po vojni, ko je zaselek štel še vedno deset ljudi, pa so se življenjski pogoji močno spremenili, tako da so se preostali razselili po svetu. Zadnji živeči potomec danes živi v Kanadi.

Prebivalci Abramov so sloveli za dobre in spretne gospodarje. Imeli so skrbno obdelane terase pod zaselkom, kjer so gojili oljke in trto. Imeli pa so tudi gozd, iz katerega so pridobivali les za prodajo. Poleg živine, ki se je uporabljala predvsem na polju in za pridobivanje mleka, so imeli tudi mule, s katerimi so prenašali butarice lesa v Koper in Piran, kjer so jih prodajali. Mule so imeli zato, ker so lahko nosile večje količine lesa kot običajni osliči. Kot že rečeno so imeli veliko oljk. Pridelano olivno olje, so odnašali v torkljo na Rov. Štiristo hektolitrov olja, kolikor so ga pridelali letno, so potem prodali po gostilnah in stalnim strankam v obalnih mestih.

Abrami in pripadajoča zemlja se nahajajo med dvema žlebovoma Potok na zahodu in na vzhodu pa “V čopinji”, kar pomeni v brinju.  V breg nad zaselkom se zemlja imenuje Na Krogu in meji s škrljevsko zemljo imenovano V oljkah. Spodaj pa mejo predstavlja cesta. Pod Abrami, ob strugi reke Dragonje, stoji Nemčev mlin.

Do danes so hiše v Abramih že drugič zamenjale lastnika. Novi gospodarji se s kmetijstvom ne ukvarjajo več, saj prihajajo iz mest. Tukaj iščejo mir in oddih.  Kljub temu pa v okolici ne manjka oljk in sadnega drevja. Izven posesti se širi divja narava, ki ponuja neusahljiv vir doživetij za vse ljubitelje narave.