Badiha

Zaselek Badiha leži na prisojnem pobočju nad vasjo Plavje. Globoko pod njim, na njegovi južni strani, teče Škofijski potok.

Nekoč je bila Badiha naseljena predvsem s kmečkim prebivalstvom, danes pa ni v Badihi nobenega kmeta več. Po letu 1956, ko so se začele v vas priseljevati družine iz drugih krajev, predvsem iz Like, se je pričela Badiha tudi demografsko spreminjati. Od slovenskih priimkov sta najpogostejša Hrovatin in Eler.

Skozi vas Badiho pelje ožja asfaltna cesta, ki se v ovinkih vzpenja in vodi do posameznih domačij. Poleg starih hiš, ki predstavljajo vas v svoji prvinski zasnovi, je danes v zaselku tudi mnogo obnovljenih ali na novo zgrajenih stavb. Iz vaških  dvorišč in balkonov se nam ponuja lep razgled na Trst ali na Koper. Razgledno točko na samo Badiho pa nam ponuja lokalna cesta, obrasla z gostim borovim gozdom, ki vodi iz Plavij mimo Doganov, Puberlov naprej na Urbance.

O svoji rojstni vasi Badihi govori Mila Letig iz Škofij:

“Pred Narodno osvobodilno borbo je bilo v vasi približno 20 kmečkih hiš. V njih so živeli sami zavedni Slovenci, ki so si z ustanovitvijo Pevsko-bralnega društva prizadevali za ohranitev slovenskega jezika pred potujčevanjem. Zavednost in pripadnost vaščanov se je kazala tudi kasneje, na raznih prireditvah, kot je Revija narodnih noš leta 1952 v Trstu.

Tako kot v vseh istrskih vaseh je bilo nekoč tudi v Badihi veliko otrok. Tako smo se tudi mi ob posebnih priložnostih radi fotografirali. Jaz sem zelo ponosna na svoje rodbinske korenine, ki izvirajo iz Badihe, zato hranim številne fotografije svojih prednikov, kakor tudi zelo star posestni list, napisan v štirih jezikih.”

Leta 1951, ko so v vas napeljali vodovod, je bila postavljena tudi vaška pralnica. Zgradili so jo ob vodovodu, na kraju, kjer se prične cesta vzpenjati v vas.