Bošamarin – Bossamarino

Bošamarin je naselje na severozahodnih obronkih Šavrinskega gričevja. Kraj je razložen po spodnjem delu hrbta, ki se od Šmarskega slemena spušča proti severu na Vanganelsko in Šalarsko polje.

Ime kraja Bošamarin verjetno izvira iz besede ‘basso Smarie’ (spodnje Šmarje): Ime Šmarje namreč izvira iz Sancta Maria (sveta Marija), od tod skrajšano St. Maria oziroma Št. Marija ali Štmarja in – Šmarje; od tu dalje pa spodnje Šmarje (basso, v dialektu ‘bašo’), torej Bašo(Š)mari(a) – do današnjega imena Bašomarin.

Poti do Bošamarina sta dve: Prva se pri Stari Šalari odcepi z glavne ceste Koper-Sečovlje in v ovinkih napreduje navzgor v hrib, druga pot pa prihaja z Vanganelske doline.

Bošamarin se deli na starejši del, imenovan tudi Bošamarin 1, ki leži na zahodnem pobočju nad potokom Pjažentin in je obrnjen proti Stari Šalari. Drugi del, Bošemarin 2, pa je postavljen na vzhodno stran istega položnega hriba in je  obrnjen proti sosednemu Kampelu.

Giovanin Jerman, starejši vaščan, ki živi v Bošamarinu 1, je bil dolga leta inkasant. V svojem življenju je službeno obredel vse okoliške kraje, zdaj pa je v pokoju. Spregovoril je o svojem Bošamarinu kot o kraju, kjer so v glavnem hodili na ‘žornade’ in so poleg svojih polj obdelovali predvsem tuja. Bošamarin 2 je bil namreč v lasti posestnika Segreja, žida po rodu iz Toskane, kjer je imel velike posesti z oljkami. V Trstu, pri sv. Ivanu, pa je imel oljarno. Na njegovem posestvu v Bošemarinu so živeli stalni koloni. Nekateri so bili tudi iz Toskane in od tod pri nas precej pogost priimek Toškan.

Posestnik Segre je imel svojo lastno kapelo sv. Hieronima. Po besedah vaščanke in učiteljice Štrancar Sava je bila kapelica zelo lepo tlakovana. V njej je bil namreč isti tlak kot ga je imala najlepša dvorana v gradiču, prav tako v lasti posestnika Segreja. Ta gradič je imel nekoč bujen park, ki se ga starejši ljudje še spomnijo. Povsod v parku so bili postavljeni kamniti kipi, najimenitnejša pa je bila veriga, izklesana iz enega samega kamnitega bloka. Posestnik Segre je imel po 2. svetovni vojni pri nas poseben status zaradi sodelovanja v NOB. Kljub vihravim časom je ostal ‘na svoji zemlji’. Kipov in verige ni več, gradič pa je vendarle lepo obnovljen in živi danes novo življenje z novimi prebivalci.

Zaradi bližine Kopra je Bošamarin v zadnjih letih zajela močna urbanizacija. Hiše zaradi ugodnega okolja tukaj še posebej pospešeno rasejo. Terase pa se počasi umikajo drugim časom…, kjer tudi športa ne manjka!

Mimo Bošamarina 2 je poteka rimska via Flavia, ki so jo Napoleonovi vojaki v začetku 18. stoletja tako lepo popravili, da si je cesta pridobila novo ime – Napoleonika.

V Bošamarinu je kar nekaj obrtnikov: tu je med drugim mizarstvo in montaža klimatskih naprav, ki so predvsem v zadnjih letih preplavile tudi našo vročo Istro. V Bošamarinu domuje tudi znana agencija, ki je med številnimi dejavnosti pričela in nadaljevala zelo odmevno radijsko oddajo ‘Du, jes?!’, katere glas redno sega čez vso Slovensko Istro.

Najpogostejši priimki v Bošamarinu so: Prodan, Jerman in Peroša.

V Bošamarinu živi 395 prebivalcev (200 moških, 195  žensk), v 117 družinah ter 112  stavbah s stanovanji (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva 2002)

Prebivalstvo z okolico.

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 41 81 64 52 156 117 300

Prostorska okoliša 0338 in 0339.