Bržani

Najbolj zahoden zaselek Marezig so Bržani. Zaselek gleda na koprsko stran in se dviga nad Vanganelskim jezerom. Za zadnjimi hišami je področje Termun, kjer se blago pobočje, ki se položno spušča od Marezig, začne strmo spuščati proti Vanganelu.

Bržani so sestavljeni iz dveh nizov hiš, ki sta terasasto postavljena po pobočju. Zgornji niz se imenuje Teseliči, po nadimku, ki ga je dobila rodbina Belič. Spodnji niz pa so Bržani, kjer danes živi družina Domjo. Med nizoma je tudi obzidan kal, kjer so včasih prebivalci hodili napajati svojo živino.

Zaselek je nastal v petnajstem stoletju, ko so se ti kraji hudo izpraznili po divjanju kuge. Takrat naj bi se sem priselil nek Bržan, po katerem se je zaselka prijelo ime. Pod zaselkom vodi pot v Termun in naprej proti Vanganelu. Severno proti Montinjanu je področje Pilje, ki sega do Škripskega potoka, višje proti Marezigam pa se raztezajo Sabadini.

Družine so bile zelo številne. Samo v nizu hiš, kjer danes prebivajo Domjovi, je še pred vojno živelo štirideset ljudi. Danes so proti Termunu zrasli vikendi, v zadnji hiši pa živi mlada družina, ki si je zanimivo uredila okolico hiše.

Ker so bile družine številčne, so mnogi odhajali v svet. To je bilo še izrazitejše v obdobju med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Danes se njihovi potomci vračajo v Bržane na dopust. Pridelovalo se je predvsem vino, gojilo češnje in grah. To so prodajali v Trst, da so lahko plačevali davke. Možje so tudi tukaj hodili obdelovat zemljo na okoliških bogatih kmetijah, da so zaslužili denar. Velika sprememba v življenju teh krajev je bila industrializacija po letu 1954, ko so se ljudje začeli zaposlovati v tovarnah in Luki.

V Bržanih sta živeli dve rodbini, Bržani in Beliči. Kasneje  so se priženili še Rigl, Pusal, Jejc in Domjo, ki je prišel iz Montinjana. Danes je od vseh ostal le priimek Domjo.

Gospod Lucjan Domjo živi v zaselku s svojo družino. Uredil si je novo klet z majhnim znamenjem in okusno popravil svojo hišo. Kot domačin, zna povedati različne zgodbe in pesmice, od katerih je bila ena objavljena v knjigi Nelde Štok-Vojska Moja deštra Istra.

Klub temu, da so Bržani majhen zaselek, lahko skorajda na vsakem koraku opazimo kak detajl, ki opozarja nase in nas opominja, da je ta kraj nekaj posebnega. To poznajo tudi rekreativci, ki hodijo tod mimo po Poti za srce.