Čežaranska kortina

Nad Čežarji leži blag hribček, ki sega najvišje v krajevni skupnosti Pobegi-Čežarji. Od nekdaj je bil poznan po svojih  mogočnih hrastih, ki so nekoč razprostirali svoje dolge veje od vrha vse do struge potočka, ki brazda pobočje pod Cerejem.

Ko prihajamo iz koprske smeri in imamo za seboj središče Čežarjev, se desno strmo dvigne Danijelova ulica, ki nas pripelje do Montinjančevega naselja ali zaselka, ki je nasledil montinjančevo – čežaransko kortino.

Zaselek je skozi čas spreminjal imena. Tako ga poznamo tudi kot Montinjančeva kortina, po znanem gospodarju Bordonu, ki je prišel iz Montinjana. Starejše ime je Katamurova kortina, ki se je prijelo po nekdanjem gospodarju celotnega hriba. Ta naj bi prišel iz Kopra ali celo iz Hrvaške Istre oziroma iz zgornje Furlanije. Posest je bila razmeroma velika in rodovitna, saj je segala od Čežarjev do Cerejskega potoka.

Katamuro je imel tri sinove, vendar je posest predal le enemu, ki pa je celotno posest zaigral na kartah v eni sami noči. Na dražbi, ki je temu sledila, je verjetno celotno posest kupil Marjan Štoka iz Čežarjev, ki je posest razdelil na štiri dele in kasneje največji del prodal  Bordonu – Montinjancu. Ostalo pa dvema Čežaranoma.

Ozemlje nekdanje kortine se je razdrobilo na dve veliki kmetiji in še dve manjši. Bivša Katamurova posest se je tako razdelila med Bordonom iz Montinjana, Štokom imenovanim Gatto iz Čežarjev, ki je ohranil nekoliko manjši kos ter med Vatovcem in Valentičem.

Danes se na tem področju nahajajo dve večji domačiji, v neposredni bližini pa se je v prejšnjih desetletjih zgradila mala soseska z vrstnimi hišami, imenovana Montinjančevo naselje. Kmetijstvo je danes tukaj bolj redkost kot glavna dejavnost. Ljudje se  ukvarjajo z zasebnim podjetništvom oziroma delajo po službah v Kopru in ostalih obalnih mestih.

Kljub temu se korenine tega čežaranskega zaselka ne morejo skriti. V ostankih hrastovega gozdiča se še najdejo stara kmečka orodja.