Dol pri Hrastovljah

Dol je gručasto naselje na samem začetku doline reke Rižane. Vas se je nekako umestila-stisnila med hribom Lačna in Jerebino. V vsej svoji zgodovini se ni veliko širila.

Največja sprememba, tudi za samo veduto Dola, je bil prihod železnice Kozina-Koper. Tu se namreč dolina zaključi in proga se v veličastnem ovinku dobesedno obrne nazaj. Prične se strmo dvigati na kraško planoto. Železnica je zaradi velikosti Luke Koper postala v desetletjih njenega obstoja že premajhna. Po njej iz Istre dnevno odpeljejo ali pripeljejo vanjo na desettisoče ton tovora. Vagoni se vrstijo v nepreglednih vrstah. Za potnike v vlaku pa je prav ovinek v Dolu izredno lep prizor, saj se jim vas prikaže z vseh zornih kotov.

V okolici vasi je nekaj njiv, sadovnjakov in urejenih vrtov. Vaška cerkev je preprosta in nosi letnico 1851. Najverjetneje je bila tega leta obnovljena. Iz Dola pelje ozka cesta navzgor proti Zanigradu.

Vas se tudi tukaj, na samem koncu doline, modernizira, hiše se obnavljajo, toda spomini na minule čase so še vedno živi. Takole nam govori ženica iz Dola:

“Anbot so ble u vasi samo Marije, Tűonce in Marijam smo pravili Juća. Ma ka vraga sen se prašala nosin, zano ime-Juća. So mi zakantali Juća muoja kan te peljajo? Z aniga kraja u tadruziga Lidje so šli u ‘Meriko’, puno, ki te je bla mižerja. Ana štorja pravi, da so te u vasi ostali samo dva človeka, tabot ku so jeh turki use pobili ino so se skrili u škure jame in vele će u Hrastulje so laufali, ki so se bali unih…”

 

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 197 230 252 133 123 124 120

Prostorski okoliš 0199.