Gonjači

Desni odcep ceste v Kortini nas vodi mimo pokopališča k Vršiču. Na sredi poti med njima se nahaja zaselek Gonjači. Ime zaselka je nedvomno nastalo po ‘gonji’ živine na okoliške pašnike.

Le nekah značilno istrskih kamnitih hiš in kmetijskih poslopij tvori ta slikoviti, toda v zimskem času precej hladen kraj. V Gonjačih so imeli še nedavno veliko volov, danes je ostal samo še eden. V Gonjačih živita dve družini. Tako kot v celotnih Truškah je tudi tukaj doma vinogradništvo in – dobro vino.

V davni preteklosti je bil celoten kraj – Truške – večkrat preimenovan z imeni: Cerusol, Ceruscolo, Ceruschie in Trusche. Pod italijansko oblastjo v času  II. svet. vojne so Truške imenovali Truscolo.

Sicer pa je ime Truške na zemljevidih navadno označeno na mestu, kjer stoji župnijska cerkev sv. Kancijana, ki jo domačini imenujejo fara.

V 17.stoletju je obstajala v “Trusche Veccio” manjša cerkev posvečena ‘Devici čudežev’, v kateri so vaščani  izpolnjevali svoje verske obrede vse do izgradnje nove cerkve sv. Kancijan.

Župnijska cerkev sv. Kancijan, obdana s cipresami, je arhitektonsko visoka stavba s štirimi stranskimi polkrožnimi kapelicami, ki podpirajo enako število oltarjev s šestimi okni. Zvonik ima romanski slog, na njemu pa sta dva zvonova. V notranjosti je kamniti glavni oltar iz leta 1788. Cerkev je obogatena s slikami sv. Kancijana, sv. Petra in Pavla. Kvalitetno je tudi delo ‘Križevega pota’ slikarja Franza Wissiaka iz leta 1835. Nad vhodnimi vrati, katere varuje napušč, se nahaja vklesan datum gradnje – 1778.

Pod župnijsko cerkev so nekoč, kakor tudi danes, spadale cerkve v Pregari, Loparju, Borštu, Zabavljah, Laborju in Glemu.