Grinjan

Grinjan leži na severozahodnih obronkih Šavrinskega gričevja ali natančneje; s svojimi posameznimi domačijami je raztresen po razgibanem vznožju Šmarskega pobočja.

Grinjan se nam v vsej svoji razprostrtosti najlepše pokaže s Paderne oziroma z razgledne točke, ki se nahaja ob najostrejšem ovinku na poti s Kopra v Šmarje.

Skozi Grinjansko področje je potekala stara cesta, ki je kot najboljša bližnica najhitreje pripeljala na vrh; najprej v Gabrco in takoj za tem v Šmarje. Danes, v dobi motorizacije, je ta pot izgubila svojo povezovalno vlogo. Asfaltirana je le delno in je bolj primerna za nedeljske pohodnike in seveda za okoliške kmetovalce.

S svojo dokaj sončno lego je področje Grinjana primerno za najrazličnejša kmetovanja. Terasna polja se v različnih naklonih spuščajo proti potoku Pjažentin. Na pobočjih je veliko obdelanih njiv in oljčnikov, nekaj izbranih področij pa je še vedno namenjeno nizkoraslemu gozdu ali grmičevju.

Med leti 1980-90 se je v Grinjanu število hiš podvojilo. Miren kraj in neposredna bližina Kopra je privlačen bivalni cilj tako za potomce tukajšnih avtohtonih prebivalcev kot za ljudi od drugod. Stare domačije lahko naštejemo le še na prste ene roke.

V vzhodnem delu Grinjana je bila nekoč velika posest rodbine Bonin. Na posesti so gojili predvsem oljke, saj so bili (kakor tudi vedno bodo) oljčni plodovi v vseh časih cenjeni.

V južnem delu Grinjana, tam kjer se prične stara cesta strmo vzpenjati proti Šmarjam, je bil v 80-tih letih prejšnjega stoletja zgrajen vodni zbiralnik, ki oskrbuje z vodo tako Grinjan kot njegovega najbližjega krajevnega soseda – Bošamarin.

Prostorski okoliš 0337.