Hrvatini

Okoli večjih istrskih vasi so kot po pravilu raztreseni manjši zaselki, ki sicer živijo svoje življenje, a so kljub temu močno vezani na osrednji kraj. H Koštaboni se tako vežejo še Kapeli, Plešivica in Hrvatini.

Do Hrvatinov vodi ozka pot, ki se takoj za Koštabonsko staro šolo strmo spusti navzdol proti dolini Dragonje. Pot je za osebna vozila, vajena gladkih asfaltnih cest, precej neugodna… Morda je tudi to eden od razlogov, da se zaselek ohranja v nekakšni svojevrstni romantični odročnosti.

Svoje dni (še pred drugo sv. vojno) je zaselek kipel od življenja, saj je v njem živelo kar nekaj družin. Samo otrok je bilo nad petindvajset. Žal so se kasneje tudi tu časi spremenili in zaselek je postopoma izgubil svoje prebivalce. Kar dvajset let ni tu nihče živel. V zgodnjih devetdesetih letih se je sem zatekla družina iz nekdanje skupne države, od leta 1996 pa jo naseljujejo spet novi prebivalci. Prav zaradi njih je kraj dobil še poseben pomen:

“Mistični kamen” (tako imenujejo ta kraj zdajšnji prebivalci) je ime kulturnega – umetniškega – celostno rehabilitacijskega centra, ki se je nastanil prav tu – v Hrvatinih pod Koštabono.

Zaselek še vedno sestavlja prvotnih pet kamnitih hiš, katerih prvi izvor sega nekako v 17. stoletje. Hiše so bile obnovljene v originalni tehniki suhega zida in pri tej adaptaciji so bili uporabljeni ekološki materiali.

Te zgradbe so danes osnova vsem projektom in delavnicam, ki se tu odvijajo, omogočajo pa tudi bivanje udeležencem. V enem izmed prostorov je tudi pisarna.

Prostor sicer vključuje 50 m2 velik skupni prostor, veliko kuhinjo za oskrbo do 30 oseb in bivalne kapacitete za 25 ljudi. V načrtu pa je tudi pokrita zunanja ploščad v velikosti 120 m2.