Kocjančiči

Vas je bila zgrajena jugovzhodno od Sv. Antona, na južnem pobočju hriba Jazbine, nad dolino reke Rokave (Dragonje).

Tu so doma priimki: Kocjančič, Škorja, Riosa, Cunja, Juriševič, Bordon, Križman, Cah, Kavrečič, Turko…

Kocjančiči so zaselek – kot kakšen osamljeni otok. Že sama lega zaselka je nekaj posebnega. Skupina hiš leži prav na robu krajevne skupnosti Sv. Anton in je popolnoma odmaknjena od ostalih zaselkov in običajnega prometa. Skrita za hribom je vsa obdana z bujnim zelenjem, ki tu in tam prehaja že v pravi pragozd – neusahljiv vir energije.

Ta zakotni kraj vpliva na obiskovalca pomirjujoče, v njem vlada vzdušje spokojnosti in miru, ki je bolj blagodejno kot v drugih zaselkih. Ta umirjenost je značilna tudi za prebivalce.

Zgodovina kraja ostaja, življenje pa gre tudi tu svojo pot. Del zaselka se tudi tukaj, tako kot tudi v mnogih drugih istrskih vaseh, počasi poslavlja. Kažejo pa se tudi novi znaki, ki napovedujejo tudi za Kocjančiče še nadaljno prihodnost.

Ko se po ovinkih bližamo vasi, zagledamo malo pred vasjo na desni strani, majhno hišo, ki stoji na kraju, ki mu še danes pravijo “Na tabre”. Tu je živel Gambuč ali Gambeč in tu je bila nekoč, vsaj tako zatrjujejo starejši ljudje, gostilna ali “petešerija” (žganjarna). Po pripovedovanju je bila tu tudi meja s “štrango” (zapornico). Kakšna vrste meja je tekla tod, se ljudje ne spominjajo več. Vendar so pogosto pripovedovali o njej. (Vir: Danilo Jakomin)

Po drugi svetovni vojni so Kocjančiči hudo občutili resnično mejo. Kocjančiči niso spadali v cono B, ampak k Jugoslaviji, zato so morali prebivalci po nakupe v Kubed.

Zaselek Kocjančiči ima tudi svojo jezikovno posebnost; v svojem narečnem govoru so domačini vse do začetka druge svetovne vojne uporabljali dvojino. Domačin Karmelo Kocjančič pritrjuje: “Do začetka vojne sem tudi jaz vselej rabil v domačem govoru dvojino. Poleg tega naletite pri nas tudi na izraze, ki jih ne uporabljajo v drugih antonskih zaselkih.” No, lep izziv za jezikoslovce!

V Kocjančičih živi in ustvarja tudi znani pisatelj in ornitolog Iztok Geister.