Kortina

Kortina je neimenovani ‘glavni vhod’ v Truške. Prav tukaj se na ‘glavnem trgu’, kjer je bila prvotna naselbina, na križišču odcepijo tri poti: Za Bočaje, Gonjače in Kozloviče.

Najimenitnejše in najbolj znano mesto v Kortini je nekdanja šola, zgrajena leta 1908. Desetletja se je v njej odvijalo kulturno-prosvetno življenje celotnih Trušk. Nedavno je Turistično društvo Truške zgradbo temeljito obnovilo. O zgodovinski pomembnosti šole za te kraje govori kamnit napis, vzidan nad glavnim vhodom:

CESARJA FRANCA I.

Jubilejna šola v Truškah
sezidana od davčne občine Truške leta 1903
v času, ko je bil župan Matej Kocjančič.

Iz zgodovine je znan podatek, da je cesar Henrik IV. leta 1067 dal oziroma podaril ozemlje Trušk z vsemi svojimi zaselki v trajno last freisinškemu škofu Ellenardu. Po zapisanih dokumentih je leta 1488 Giovani Mievo prevzel fevd od koprskega škofa Valeressa, ki je bil že v preteklosti  lastnik večjih posestev. Kasneje je prehajal fevd v druge roke znanih in bogatih koprskih družin.

Leta 1490 je bilo prebivalstvo Kortine zdesetkano zaradi kuge, ki je širila svoj smrtonosni objem po bližnji in daljni okolici. Na križišču pred Kortino stoji kapelica v ta spomin.  Ustno izročilo pa pravi, da je bila prej Kortina na Mačkovem hribu. Na današnje mesto naj bi se ljudje preselili ravno po kugi, ki je naredila življenje na hribu in stran od vode neznosno …

Od leta 1954 je potekala na Kortini meja (S.T.O.) t.j. nad šolo in Bočaji, kjer je stala stražnica med takoimenovano cono A in B. (S.T.O. – svobodno tržaško ozemlje).

Priča teh časov je bila stara pipa ob cesti, ki je danes ni več. Nekoč pa je bila pomemben vir pitne vode. Z njo so skušali vsaj malo olajšati življenje v teh krajih. Vaščani v tej vasi imajo priimke značilne za Truške kot so Rodica, Ražman, Kozlovič, … V zadnjem času pa prihajajo tudi novi priimki, saj se vas lepo razvija.