Osp

Osapska dolina je prehodno območje med kraško in flišno Istro. Prehod se pričenja pod Črnim Kalom in seže vse do žaveljskega zaliva. Današnjo dolino je izoblikovala Osapska reka, ki se je skozi tisočletja zajedala v mehko flišno kamnino.

Osapska reka nastane z združitvijo hudournikov s flišnega pobočja tinjanskega hriba in kraških izvirov. Zanimiv za obiskovalca je obisk velike kraške jame-izvira, v kateri je bil, še v ne tako davnih časih, manjši grad-utrdba. Pred jamo se v deževnih dneh tvori manjše jezerce.

Rodovitna in s prijetno ter blago mikroklimo obdarjena dolina je zelo zgodaj pritegnila ljudi, da so si na tem kraju zgradili večje naselbinsko jedro. Da je bila dolina že zgodaj naseljena, pričajo tudi ostanki zidane rimske grobnice, kamniti stebri in podstavki, več oljenk, rimskih novcev ter fragmenti steklenih in keramičnih posod.

Nad vasjo je jama, kjer je ohranjen obrambni zid, za katerim so si ljudje iskali zatočišče v času turških napadov. Osapska dolina je bila znana kot pomemben oskrbovalec tržaškega trga z zelenjavo, predvsem radiča.

Danes je Osp obiskovan tudi zaradi strme stene, ki je tako značilna za to vas. Plezalci iz vseh koncev sveta se spoprijemajo z različnimi plezalnimi potmi, ki vodijo proti vrhu stene. Vas je za potrebe bivanja plezalcev uredila tudi lep in prostran kamp.

Osp je tudi najstarejša vas v Sloveniji, saj jo omenjajo že leta 1067 kot Ozpe, kar je celo 77 let pred prvo omembo mesta Ljubljana. Med 2. svetovno vojno je bil del vasi požgan. V Ospu deluje zelo uspešno kulturno društvo, ki s svojo pestro dejavnostjo ohranja stara ljudska izročila tega lepega in živahnega istrskega kraja.

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 305 389 418 250 204 173 155

Prostorski okoliši 0231, 0232 in 0233.