Plavje

Plavje so večja vas, ki leži na prisojenem pobočju severozahodnega vznožja hriba Tinjan (374 m), nad dolino Škofijskega potoka.

V starih dokumentih zasledimo ime Plaula. V bljižini vasi je namreč potekala antična cesta via Flavia in morda je kraj prav od tod dobil svoje današnje poimenovanje: Flavia – Plavia – Plavje.

Čeprav leži vas blizu meje z Italijo, so v njej vedno živeli le Slovenci, o čemer pričajo najpogostejši priimki; Čok in Bertok. Vaščani Plavij so bili zelo narodno zavedni, saj so že leta 1888 ustanovili pevsko-bralno društvo »Straža« in leta 1910 pevsko in godbeno društvo »Slovanski dom«. Z ustanavljanjem ljudskih prosvetnih društev in čitalnic so se člani (ob vse večjih pritiskih italijanskega šovinizma in iredentizma, ki je zahteval priključitev slovenskih krajev k Italiji) borili za enakopravnost slovenskega jezika in za ohranitev slovenstva.

V vasi že skoraj 50 let sameva stara stavba osnovne šole, ki so jo pod Avstrijo zgradili sami vaščani in v kateri je potekal pouk v slovenskem in nemškem jeziku, nato pa v italijanskem. V času NOB je v njej delovala partizanska šola, v kateri je poučevala domačinka Hermina Ferluga, vendar le do prihoda Nemcev maja 1944, ki so šolsko poslopje zasedli in v njem postavili svojo postojanko. Vsem vaščanom, ki so padli med 2. svetovno vojno, je nad vasjo postavljeno obeležje NOB. Na hiši takoj za cerkvijo pa je vzidana spominska plošča na prvi ustanovni sestanek OF za Slovensko Istro (leta 1941). Sestanek je vodil Oskar Kovačič, po katerem se danes imenuje osnovna šola na Škofijah.

V preteklosti so v vasi živeli predvsem kmetje, ki so se preživljali s pridelavo zgodnje zelenjave, (prevladovala sta redič in špinača), pa tudi s češnjami in oljkami. Pridelke so vozili v Trst, kjer so jih na t.i. »Velikem placu« prodajali branjevkam. Kmetje so imeli tudi veliko živine, zato je bilo v vasi precej mlekaric, ki so vse do leta 1960 na osličkih tovorile mleko v Trst in le redkokdaj v Koper, ker je bil le-ta zanje predaleč.

Vas Plavje je strjena okrog vaške cerkve, ki je posvečena sv. Luciji in sv. Roku. Cerkev je bila prenovljena, njen zvonik pa je bil zgrajen leta 1885.

Najstarejša poslopja v Plavjah so razvrščena v središču vasi, okrog ‘dvorišča’, ob katerem stoji tudi priletna ruševina z ohranjenim stopniščem. Na ‘dvorišče’ pridemo skozi zanimiv dvojni obok. Stara poslopja so vidna še na nasprotni ulici, razvrščena v ravni vrsti ali v neposredni bližini. Okoli tega ‘centra’ pa so zrasle že nove hiše s skrbno urejenimi vrtovi. Nad cerkvijo se razprostira stari del Plavij, ki mu domačini pravijo Korte. Poleg cerkve pa je igrišče za mali nogomet.

Le nekaj 100 metrov od vasi Plavje je istoimenski maloobmejni prehod z Italijo. Morda je prav bližina Italije povzročila, da so v vasi počasi izginile trgovina, gostilni, ribarnica, medtem ko je glavna cesta, ki pelje tesno ob hišah in prav po sredi vasi, vsak dan natrpana z vozili, ki hitijo v Trst ali iz Trsta…

V vasi Plavje živi 435 prebivalcev (205 moških, 230 žensk), v 153 stavbah s stanovaji. (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva 2002)

Prebivalstvo Plavij z okolico:

Leto 19869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 334 534 617 325 405 407 434

Prostorska okoliša 0234 in 0235.