Pomjan

To ime (Pompjan) poznajo danes samo še najstarejši prebivalci zaselka. Kraju drugače rečejo tudi ‘pri Zontarjih’, uradno pa Škocjan.

V tem zaselku, ki se nahaja ob vznožju vinogradov, so v glavnem samo nove zgradbe. Kot arhitekturni biser se sredi naselja skriva stara hiša z značilnim istrskim prizidanim dimnikom – kavado. Hiša je bila dozidana leta 1925. Njen lastnik, kakor tudi najstarejšega soda, je Roman Zonta, roj. 1919. V isti zgradbi se nahaja klet in shramba kmetijskih pridelkov, kjer lastnik še danes kuha žganje v  kotlu, ki mu pravi ‘lnbik’. V svoji lepo urejeni vinski kleti hrani 170 let star sod iz kostanjevega lesa, ki ima to posebnost, da je, zaradi svoje specifične oblike, dvonamenski: Služi kot sod in kot bdnj (kadar mu izbijejo širše dno in ga postavijo na ožji del ter v njem poteka vrenje mošta). V tem sodu so delali črno vino iz vinske trte imenovane cipro, od  katere so se ohranili le 3-4 trsi. Ido Kocjančič je to sorto razmnožil in naredil nov nasad ter dosegel, da so jo uradno priznali kot dovoljeno sorto.

Na koncu zaselka stoji 500 let stara murva, ki se je zaradi votlega debla žal razpolovila. Ker je murva zaščitena, jo bodo sanirali tako, da bodo deblo prevezali in votlino zapolnili. Kmet Zonta je povedal, da so pri oranju naleteli na njene korenine 150 m stran od debla. V neposredni bližini se nahaja tudi manjše murvino drevo, ki ima tudi svojih dobrih 170 let…

Pod vasjo teče v tri akumulacijska jezera manjši potok, v katerih je voda tudi v najbolj sušnih poletjih. Okoliški kmetje uporabljajo to vodo za namakanje svojih polj, kjer pridelujejo vse vrste zelenjave. V teh jezercih se skozi vse leto zadržuje jata divjih rac, ki gnezdijo v ločju (trsju), s katerim so jezera obrasla. Poleti se ob dveh zgornjih jezerih pojavijo ribiči s svojimi trnki, na katere se občasno ulovi tudi kakšen večji krap ali amor.

Prostorski okoliš 0326.