Puče

Puče ležijo na šavrinskih gričih med Koštabono in Krkavčami. Raztezajo se na zahodnem pobočju Hriba, kjer le-ta prevagne, tako da gledajo proti Krkavčam in se spuščajo proti dolini Dragonje. Vsa okoliška pobočja so bila včasih terasasto urejena in vsa ročno obdelana. Danes pa se počasi, a vztrajno zaraščajo. Tako kot Koštabona, imajo tudi Puče precej veliko ozemlje, ki severno sega od pobočja Straže (373 m) do vrha Farnet (322 m), kjer meji na šmarski, vzhodno koštabonski in zahodno krkavški okoliš. Južno sega čez strugo Dragonje na vznožje hriba Brič (350 m).

V gručasto vas pridemo lahko po cesti za Šmarje, ki pelje mimo Brečev ali iz druge strani po makadamski cesti, ki se strmo dviga iz doline reke Dragonje. Cesta je tako tudi glavna ulica, ki vodi skozi vas. Vanjo se stekajo različno dolge uličice, ki so večinoma obrnjene proti zahajajočemu soncu ali potekajo vzporedno z njo. Nekatere ulice se nadaljujejo v kolovoze, ki peljejo na njive ali celo naprej do Koštabone, na drugi strani pa do Krkavč.

Čeprav naselje nima kakih urbanističnih posebnosti, ima tradicionalno strnjeno strukturo istrskih vasi in kopico zanimivih stavbarskih posebnosti. Na vzhodni strani  glavne ulice so večje domačije s kortami, visokimi zidovi in mogočnimi portali, ki imajo v Pučah posebno obliko. Na izklesanih kamnih iz peščenjaka stojita eden ali dva ukrivljena hrastova tramova in tvorita obok okvirja portala. Po vasi med hišami, kjer se ustvari malo več prostora, stoji naslonjena na zid kakšna kamnita klopca iz grobo klesanega peščenjaka.

Sredi vasi se je pred kratkim pojavila nova korta. Včasih je bilo tu obračališče za avtobus. Nasproti pa je bila trgovina z mešanim blagom, ki so jo po vojni sem preselili iz Brečev. Pred časom si je potomec bivšega lastnika vzel prostor pred hišo in si na novo ogradil svojo korto. Skozi vas se ulica razcepi okoli niza petih hiš in na zahodni krak se stekajo ulice, ki potekajo med vrstami hiš, ki so terasasto razporejene.

Stare hiše se obnavljajo, vendar na marsikaterem pročelju še vedno prevladuje plavi istrski kamen. Stara gospodarska poslopja in deli hiš, kjer so bila pospravljena orodja ter hlevi, so že nekaj časa izpraznjeni. Zato se danes preurejajo v nova, modernejša bivališča. Povsod, kjer posije sonce, rastejo pred hišami murve za senco, ponekod pa tudi orehi. Na spodnji strani vasi je pot, ki pelje med podpornimi zidovi na njive in oljčnike ter se nadaljuje po stezah proti Krkavčam.

Poseljenost v antiki je bila slaba, ker stari viri govore, da so tu prevladovali gozdovi. Kljub temu pa lahko smatramo Puče za eno starejših vasi v slovenski Istri. Samo ime Puče ima dva možna izvora in sicer prvi naj bi bil latinski iz besede puteus, kar pomeni vodno zajetje. Druga različica imena pa naj bi bila keltskega izvora, kajti keltsko putos pomeni naselje ob poti ali pot. Prva različica, ki jo je predlagal istrski polihistor Naldini je možna, saj je v teh krajih veliko vode iz arteških vodnjakov, ki jo domačini uporabljajo še danes. Po drugi strani pa se je v Puče in okolico stekalo ogromno majhnih in velikih poti. Kot staro naselje ima bogato zgodovino.

V teh krajih je gospodarstvo temeljilo na ročnem obdelovanju terasastih površin, ki so bile zbrane v komuneli skupaj s Koštabono. Pridelovalo se je zgodnjo zelenjavo, sadje, od katerega so prevladovale češnje ter krompir, koruzo, vino in oljke. V Pučah je bila torklja pri Hrvatinu, kjer so za vrtenje kamna uporabljali konja. Kmetije, ki so pridelale dovolj za celo družino so bile redke, zato so nekatere gospodinje odhajale v mesta kot mlekarice. Drugače pa so gospodinjstva zaokrožala domačo bilanco še s prodajo kurjave v obalna mesta. Po nekaterih virih so se ukvarjali tudi s prodajo oglja. Kot posebnost velja omeniti, da so v devetnajstem stoletju gojili tudi sviloprejko, ki je pomenila odrešilno bilko za gospodarstvo v kriznih obdobjih. Iz podatkov koštabonske komunele pa je razvidno, da so skupaj s Koštabonci pridelovali zelo kvalitetno vino, ki so ga prodajali na Kranjsko. V Pučah se je pred vojno pridelalo 40 ton koruze in 400 l mleka. Pred manj kot tridesetimi leti je bilo še 170 glav živine. Govedo so uporabljali za pridobivanje mleka in kot vprego za delo na njivi. Nedolgo tega je pri Ambrožiču mukala bela istrska krava. Zelo so bili pomembni tudi oslički, ki so služili za prevoz najrazličnejšega blaga. Od perila, ki se je nosilo prati do Dragonje do pridelkov, ki so se nosili prodajati v obalna mesta. Danes je v vasi oslica samo še  pri hiši Nevia Pucerja, direktorja Vinakoper. Drugod pa gojijo le še kokoši in zajce.

V Pučah živi gospa Ivana Milka Pucer, ki se je potrudila in zbrala vse podatke o Pučah in Koštaboni. Poleg tega je predsednica kulturnega društva Alojza Kocjančiča, ki je bilo ustanovljeno leta 1995. Kulturno društvo vključuje tudi pevski zbor. Vsaj enkrat na mesec so prireditve v dvorani. Skupaj s Koštabono so leta 1979 ustanovili nogometni klub Dragonja.

Iz Puč naj bi izhajali priimki Pucer.  Na plošči, pisani v glagolici iz leta 1571, je namreč izjava poglavarja vasi Pučarja. Pučar je s časom postal Pucer. Poleg Pucerjev so še: Nemac, Brejc, Ambrož, Dolinc, Ražman, Hrvatin in Viller. Poleg vseh priimkov so se uveljavili nadimki, kot so: Tomaželj, Dolinc, Hrvatin, Ambrož, Fuć, Ražman in Cunj.

Vodovod je prišel 1986 v sodelovanju z domačini. Elektrika je prišla leta 1952. Vodovod in telefon sta nekoliko izboljšala življenjske pogoje, tako da so se nekatere mlade družine odločile živeti v teh krajih. Danes živi v Pučah z okolico 59 družin, gospodinjstev pa je 73. Tako stalno živi 201 ljudi glede na popis iz leta 2002.

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 325 351 386 326 244 208 181

Prostorska okoliša 0319 in 0320.