Rov

Prvi zaselek, ki ga srečamo na poti iz Krkavč v dolino reke Dragonje je Rov. Nekdaj je bil znan tudi kot Kortina Jerebica, saj je Jerebica še danes prevladujoč priimek.

Rov je dobesedno obdan z oljčnimi gaji. Od vasi Krkavče ga ločuje žleb potoka Brežanke, ki izvira le streljaj nad zaselkom, oziroma tik pod vrhom Gradišča. Ta predel se imenuje Brajde. Pod zaselkom, do žleba na zahodni strani, je predel imenovan “V oljkah”. Južna stran zaselka je imenovana kar “na Rovu”, ker je tam vodni izvir Rov, po katerem je zaselek dobil ime. Na vzhodu, čez cesto pa je predel imenovan “Pod Kirnje”, ki že meji s sosednjim zaselkom Žvabi.

Rov je od vedno veljal za bogatejši zaselek. V njem so od vedno delovale torklje, domačini pa so imeli obilo zemlje tako v okolici zaselka, kot v “vali” ob Dragonji. Tam so imeli tudi mlin.

Da je zaselek nastal iz kortine – samostojne posesti, je razvidno po tem,da sestavlja jedro vasi niz hiš. Na začetno stavbo so si novejše generacije dograjevale nove hiše. Starejše hiše in stavbe so neometane in imajo poleg običajnega peščenjaka tudi beli krkavški kamen. Bogatejše družine so si na svojih hišah omislile oboke, vsako domačijo pa krasi vsaj po ena murva.

Še v tridesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v Rovu pet družin. Poleg priimka Jerebica, so se pojavili še Ternav in Pribac. Ternav se je priženil na Rov iz bližnje Nove vasi. Kmalu je še povečal gospodarstvo in moderniziral torkljo, ki še danes deluje. Pribci pa so sem prišli iz Sergašev in si tukaj zgradili domačijo nad starim jedrom zaselka. Jerebica so imeli svoje nadimke. Tako so bili Fabji, ki so imeli svojo torkljo in celo mlin na Dragonji. Drugi so bili Gašparji, ki so imeli svojo domačijo na začetku vasi. V zaselku so bili še Balcan, Felda in Šoldo oziroma Šoldić.

Rov je dobil električno napeljavo že v petdesetih letih (1954) prejšnjega stoletja, medtem ko je rižanski vodovod speljal svoje omrežje šele v osemdesetih letih (1985). Takrat se je tudi asfaltirala cesta in so se pridobivali telefonski priključki. Novi pogoji za življenje so spremenili podobo starega zaselka, ki je pred tem počasi izgubljal svoje prebivalce.

Danes se v Rovu kot nekoč večinoma ukvarjajo z oljkarstvom. Uspešno deluje Teranova oljarna – torklja, pod vasjo pa so prišli tudi novi prebivalci, ki se ukvarjajo s podjetništvom v Kopru.