Sergaši

Sergaši se nahajajo v zahodnem delu Šavrinskega gričevja. Postavljeni so na jugovzhodno pobočje Gažonskega hriba nad potokom Derešnjak.

Do vasi vodi asfaltirana podeželjska cesta, ki se na ‘Kužeri’ odcepi z glavne ceste Koper-Sečovlje. Na tej kratki poti imamo Sergaše ves čas pred očmi; kažejo se nam kot tipično slikovito istrsko naselje.

Sergaši so dobili ime po priimku nekdanje bogate rodbine Sergaš, znane že v prejšnjem stoletju. Po starih zapisih naj bi se Sergaši imenovali tudi Čerešnjevec.

V vasi je okrog 40 hiš. Na sredi vasi je hiša z letnico 1620. To je bila prva hiša velike rodovine štirih bratov Sergaš, ki so baje prišli iz Španije okrog leta 1500. Njih prvi predniki so pokopani pred vhodom v šmarsko cerkev. Še po drugi svetovni vojni se je polovica družin v vasi pisala Sergaš. Družina Paroveli, tudi velika družina, pa je prišla iz Furlanije. V vasi so bile še velike družine Tandarelov, Malnarjev, Mamalov, Škenčov, Betčov, Bjankov, Petruščev, Župančičev, Jerebic in Balcanov.

Pod vasjo so še vedno opazni ostanki glavne rimske ceste Via Flavia, ki je peljala iz Trsta do Pule in je šla čez Gažon, skozi Sergaše in naprej po dolini Drnice proti Bujam. Med hišno št.1 in ruševinami mlina na Drnici je še danes mogoče opaziti ostanek rimske ‘škarpade’.

Ko so bili Sergaši še pod Avstro-Ogrsko oblastjo, so od leta 1817 pa do prve svetovne vojne peljali vsako leto dva soda refoška po sedemsto litrov na Dunaj za cesarja in dvorjane. Ob ustoličenju sedanjega papeža Wojtile so predstavniki slovenske cerkvene oblasti prav tako odnesli v Rim barilco vina iz Šergašev.

Vas je imela svoje čase tudi gostilno, saj je tod šla glavna pot za vasi izza Šmarij v Izolo. Prvo gostilno na vasi so imeli Šemonteji, ena od osrednjih družin Šergaš. Nasproti gostilne je dal sezidati kapelico Materi božji gospod Parovel. Zdaj gostilne ni več, kapelica pa je ostala.

V vasi so imeli tudi torkljo in mlin na Drnici. Pred dvesto leti je bil v soteski pod vasjo, proti gažonjski strani, celo mlin na veter. V isti soteski so (še neraziskani) izviri tople vode.

Pitno vodo je vas zajemala iz ‘Fontane’ na začetku potoka Derešnjaka, medtem ko je bilo na drniški strani vasi kar nekaj večjih izvirov. Posebno močna izvira sta bila v Lazu in pri Malnu. Seveda je skoraj vsak hiša imela tudi svojo ‘šterno na kapnico’ za napajanje živine in zalivanje rož.

Sergaši so bili izrazito kmetijska vas. Na pobočju pod vasjo so bili vinogradi. Poleg žitaric in koruze ter krompirja, se je tu sadilo tudi veliko fižola, graha in paradižnika. Najštevilčnejše sadno drevje so bile breskve, češnje in fige. V gozdu pa so rasle čudovite ‘skurše’ in ‘čube’.

V starih časih je bilo tudi v Sergaših ‘nekoliko’ drugačno življenje kot dandanes. Odrasli so delali po njivah ali okrog hiše. Otroci so pasli blágo (živino) in hodili v šolo v Gažon ali Šmarje. V prostem času so ‘ta mladi’ igrali ‘na mato’, ‘hitavali škrile’ ali igrali ‘na koren’. Pupce pa so si delale ‘mulečke’. Vaški fantje in dekleta so bili tudi dobri pevci ali ‘kantadorji’. Peli so običajno ob gostilni sredi vasi ali ob kakšnih zidovih.

Najlepši prazniki na vasi so bili »vzn« (velika noč), božič in seveda, pust. Pozimi se je plesalo za pusta, poleti pa za šagro svetega Petra. Ples so vaščani prirejali na domači ‘jugni pod Škenči’. Jugna je ravna in stolčena zemlja, iz katere se je med plesom rado kadilo. Tla so zato pred plesom stolkli in zmočili z vodo, da se je ob veselem rajanju manj prašilo.

Prebivalstvo vasi Sergaši je bilo slovensko zelo zavedno. Večina moških je bila v partizanih ali po internacijah. Po vojni pa se je velik del prebivalstva Sergašev zaradi različnih vzrokov izselil v tujino. V vas so nato pričeli prihajati drugi ljudje. Skoraj polovica vseh današnjih družin v vasi je tako priseljena iz Bosne ali Istre.

Zadnje čase pa se v Sergaše vračajo tudi njeni avtohtoni prebivalci. O tem govori tudi videz vasi, saj je kar nekaj hiš na novo obnovljenih. Nekatere med njimi kljub obnovi ohranjajo nekdanje istrske prvine. (Vir: Pribčevi iz Sergašev po pripovedovanju Karline Dodič)

V Sergaših gojijo eno izmed najžlahtnejših športno-rekreativnih dejavnosti, ki ima svoje izvorne korenine še v pradavnih časih, namreč – konjeništvo!

In še ena geografska posebnost: Na začetku Drnice pod vasjo Sergaši je takozvana najhujša klimatska inverzija v tem delu Slovenske Istre. Temperaturne razlike med tem krajem in Portorožem dosežejo tudi do 7 stopinj.

V Sergaših živi 148 prebivalcev (78 moških, 70 žensk), v 40 družinah ter 49 stavbah s stanovanji (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva 2002)

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 120 188 238 135 139 145 146

Prostorska okoliša 0331 in 0332.