Skrajniki

Skrajniki ali po domače Brtači, predstavljajo danes košček skrajne leve strani vasi Kubed, od katerega jih tudi marsikateri domačin več ne loči.

Vaščan Libero Škergat, roj. 1932, pove, da predstavlja navpično mejo med obema naseljema električni drog in dve cipresi. Skrajniki, ki so bili nekoč samostojni zaselek na skrajnem delu kraške police, obsega danes od 10 do 12 hiš. Nekatere družine bivajo tukaj stalno, druge le začasno. Skozi naselje pelje cesta iz Kubeda na Kubejski grad in k cerkvi tako, da naredi ovinek prav na sredi naselja. Ta ovinek predstavlja edino ulico, ob kateri so razporejene stare zgradbe. Večina njih danes skrbno obnavljajo. Libero meni, da je v naselju, v katerem sicer ni nobene zgodovinske ali naravne znamenitosti, najstarejša manjša hiša na Krasci, ki jo danes lastniki popravljajo in skušajo ohraniti v originalni podobi.

Ob ulici so leta 1938 postavili korito za napajanje živine, nekaj metrov od njega pod cesto pa so leta 1957 obnovili izvir pitne vode, imenovan Mišnik.

Kmetijstvo v teh krajih, zaradi skromnih obdelovalnih površin, ni bilo nikoli močno razvito, saj je levo od naselja trda kraška pokrajina. Pravijo ji Griža in danes deluje tam velik kamnolom. Najbolj značilno drevo za ta kraj je oreh, ki je zasajen skoraj na vsakem dvorišču.

Pred vojno so se tudi v Skrajnikih številne revne družine preživljale z dodatnim zaslužkom marljivih žensk, imenovanih Šavrinke.

Najpogostejši priimki v naselju so Jakomin, Udovič in Škergat. Priimek Jakomin je razviden na lični tabli, ki pove mimoidočemu, da se imenovani ukvarja z vinarstvom.