Sokoliči

Če se iz Tuljakov spustimo še sto metrov nižje, pridemo v Sokoliče. Morda so se tu naselili ‘Sokoliči’, ali pa so nad vasjo krožili sokoli, se z višine razgledovali po dolini, ter tako kraju dali me.

Tudi Sokoliči ležijo na samotni legi med tesnimi grapami. Vas šteje le nekaj hiš, nekatere med njimi so  prenovljene in služijo domačinom za sprostitev ob vikendih. Pod strnjeno vasico je nekaj vinogradov, ki so dopolnilna dejavnost vaščanom.

Na začetku in koncu vasi nas leseni kažipoti vabijo na ogled doline, ter slapu – Veli vir. Pod vasjo Sokolići se steza vije po borovem gozdiču. Stezica je slabo uhojena, zato lahko, če nismo pozorni, hitro uberemo napačno pot. Slap je visok približno osem metrov. Ob večjem deževju voda hrupno pada čez naravno kamnito pregrado, ob suši pa je pretok vode majhen. Svežina tukajšnega okolja človeka pomirja, mu daje nove moči, zato ni naključje, da je Veli vir v vseh letnih časih priljubljen izletniški cilj.

Reka Bračana (ali enostavneje Reka) zbira svoje pritoke iz vseh okoliških hribov. Na svoji poti proti morju premaguje naravne kamnite pregrade in odnaša flišno podlago doline. Pri Buzetu se Bračana izliva v reko Mirno, le-ta se še nekaj časa vije po dolini Mirne, dokler se ne izlije v Jadransko morje.

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 67 37 42 32 20 13 4

Prostorski okoliš 0207.