Zabavlje

Zabavlje so v starih knjigah poimenovane tudi kot Sabavia in Xabavia. V letu 1528 je bila fevd družine Facina, kasneje last premožne družine Gavardo in delno v letih 1534 tudi last grofov Verzi.

Na bližino vasi opozori kapelica. Stoji na križišču, nad vasjo. Je zelo stara, pred časom popravljena. V notranjosti je postavljen križ, majhen Marijin kipec in kozarec s svežimi rožami.

Takoj na začetku vasi opazimo tudi puč, kamor so vaščani peljali pit svojo živino. Če bi se peljali z avtom, ga še opazili ne bi. Danes živine ni več. So pa zato avtomobili in zaradi njih so tudi razširili cesto, tako da vhod v vas z avtom ni več pri kapelici, ampak nekoliko nižje.

V vasi prevladujejo priimki Savtič, Marsič in Jerman. V “Splošnem gozdnem katastru province Istre” Vincenza Morosinija iz leta 1775/76, so naštete gozdne površine in njihovi lastniki, ki so se tedaj pisali: Kocjančič, Ražman, Marsič, German in Santič. Morda so že takrat bili Savtič, pa je prišlo do napake v tiskanju ali  pa se je morda priimek Santič skozi stoletja spremenil v Savtič…? Se je tudi priimek German spremenil v sedanji Jerman…?

Černac Nada
O vasi Zabavlje

Pred kratkim sem sogovornika začudeno vprašala: “Kaj tudi Zabavlje spadajo v KS Gračišče? Sem mislila, da so zadnja vas na tem koncu Popetre. Zakaj je tako?”  Odgovor se je glasil: “Tako je.”  In nič več.

Če ni pravega odgovora, začnem še bolj spraševati; Najprej bom šla v knjižnico, prebrskala vse možne knjige in revije. Potem bom šla še v vas in poiskala najstarejšega vaščana. “Če bom kaj našla, bom tudi napisala, mogoče bo še koga zanimalo…”

Rečeno, storjeno. “Najboljše je, da avto pustim nad vasjo in grem v vas peš. Tako je bolj pristno in romantično,” sem si rekla, ko sem se pripeljala do vasi.

Prva hiša v vasi je danes dom najstarejše 89 letne vaščanke Vitorije Jerman (roj. Krmac). Kot 23 letno dekle je iz rojstnih Rokavcev prišla za nevesto k Jermanovim. Vitorija me je napotila še k svoji sosedi, ki je sicer nekoliko mlajša, a prava domačinka. Tako sem spoznala še 84 letno Zofijo Savtič roj. Marsič.

Zofija mi je potrdila, da predele okrog vasi še danes poimenujejo tako kot so tedaj: Vertićie,  Barnica, Duževac…

“Varda, to je tisti del pri kapelici,” mi razloži. ” Duorišče” danes izgovarjamo Dorišče. To je pa na koncu vasi. Škarlica je predel, tam proti Bočajem”, mi je razložila. “Enkrat je imela vsaka hiša svojo šterno. Zdaj bo skoraj 10 let kar imamo vodovod”, sem še izvedela.

Istra je bila vedno nekaj posebnega. Še vojne se v teh krajih niso končale takrat, kot drugod. Zaradi znanih  težav pri iskanju sporazumne rešitve glede jugoslovanko – italijanske meje, so napetosti in negotovosti v teh krajih trajale do 1954. leta. Seveda tudi Zabavlje niso bile izjema, saj je meja potekala v neposredni bližini vasi. “Pošta je bla v Sočergi, po duhovnika je blo treba v Kubed, po zdravnika na Kozino, šula je v bla v Popetrah. Še sreča, da v tem cajtu ni noben umrl, ku ne bi ga mogli pokopat v Popetre..”, so obujale spomine sogovornice. Šola, cerkev in pokopališče so ostali na drugi strani, v Coni B, vas pa je bila dodeljena v tedanjo Jugoslavijo. To obdobje je torej tisto, ki je odločalo, da Zabavlje še danes spadajo v KS Gračišče.

Šoloobvezni otroci iz Zabavelj so nekaj časa obiskovali šolo v bližnjih Popetrah. V šolsko kroniko za leto 1950/51 je učiteljica Nagode Tončka zapisala: “Pouk se je pričel 4.9.1950. Poučujem otroke od 1. do 4. razreda. Od 33 otrok je bilo kar 7 otrok iz Zabavelj, ki k pouku prihajajo zelo redno.” To je učiteljica v kroniki posebej poudarila in na ta način pohvalila otroke, ki so danes odrasli možje in žene, stari preko 60 let.

Resnično VELIKA zanimivost v Zabavljah je – hrast. Tega ogromnega hrasta res ne morete spregledati. Če mu vzamete mero okrog pasu (Černac Nada) boste tudi vi ugotovili, da je deblo ob vznožju široko 3 m in 80 cm. Hrast ima zelo lepo in široko krošnjo.

Obzidja morebitne cerkvice, ki naj bi nekoč stala v Zabavljah, se skoraj ne opazi, tako je zaraščeno z bršlanom. Ponekod je zid še dobro ohranjen. Je bilo okrog cerkve pokopališče?

Na  zemljevidu iz  leta 1818 v Zabavljah ni več narisana ne cerkev in ne ruševina cerkve. Na prostoru morebitne cerkve je vrisana le kamnita stavba, s št. 227.

Glede ‘najdbe zaklada’ v cerkvi, pa bi bili lahko dve možnosti. Po prvi bi lahko bile le govorice o zakladu, ki ga omenjajo v sodnem procesu proti koprskemu škofu Vergeriju. Ta naj bi namreč leta 1543, v sosednji vasi Lopar, pod oltarjem ene cerkve vzel več dragocenosti in jih  odnesel s seboj. Po drugi strani pa dopuščamo možnost, da se je podobno zgodilo tudi v Zabavljah, ker vemo, da se dogodki v zgodovini radi ponavljajo, menjajo se le obrazi…

Edini obok v vasi nosi letnico 1834.

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 52 53 50 50 35 26 23

Prostorski okoliš 0212.