Zazid

V Zazid se pripeljemo po cesti Črni kal – Rakitovec. Zazid je gručasto naselje, ki leži v zakraselem podolju, kilometer pod železniško progo Divača – Pulj.

Tu ob stiku apnenca in fliša je veliko izvirov. Vas se omenja že v 10. stoletju kot Xaxid ali Xaxa in tudi Villa dei sassi. Iz Zazida je okoli 20 minut hoda proti Zanigradu. Tu se nam odpre čudovit pogled na dolino Rižane. V vasi je preprosta cerkvica Sv. Martina.

Kdorkoli se je kdaj sprehodil skozi Zazid z ‘odprtimi očmi’, je gotovo opazil značilno istrsko-kraško arhitekturo hiš, portonov, nadstreškov in prizidkov. Posebno lepe so v Zazidu vaške ‘ulice’.

Nad vasjo na apnenčastem grebenu so Nemci med 2. svetovno vojno v bojazni, da bi jih napadli zavezniki z morja, zvrtali številne rove. V vasi stoji partizanski spomenik, ki mimoidoče spominja na težke čase II. svetovne vojne.

Ćuhanje ćepina-kuhanje brinjevca je bila tista dejavnost, ki je ljudem pomagala pri dodatnem zaslužku in preživetju. Brinovo žganje, še bolj pa brinovo olje je bilo in je še danes visoko cenjeno, zato je bila njegova cena relativno visoka in je prinašala soliden zaslužek. Brinje so nabirali ‘tresli-tukli’ od junija do septembra.

Zaradi ostrih iglic brinovih jagod niso pobirali ročno. Pod vednozelene grmiče so položil platno, veje upognili in tolkli s palicami. Tako so  jagode padale na položeno platno. Za liter brinjevca je bilo potrebno kar 10-15 kg brinovih jagod. Po prečiščenju so le-te dali v posode medit za približno dva meseca, sledilo je mletje in vrenje v kadi z vodo. Po dobrem mesecu so pričeli kuhati maso v kotlu za žganje. Brinovo žganje ima posebno močno aromo, alkohola je 50-60 ‘gradov’-stopinj. Žganje in olje so prodajali v mesto, nekaj malega so ga pustili tudi za domače želodčne težave. Če je otroka bolel trebuh, so ga namazali z žganjem ali oljem pod nosom, po sencah in trebuhu.

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 247 241 241 197 136 103 87

 

Prostorska okoliša  0197 in 0198.