Žvabi

Pod krkavškim zaselkom Rov se ob  novejši hiši odcepi makadamska cesta, ki nas skozi oljčne gaje popelje naravnost v majhen zaselek imenovan Žvabi.

Domačini pomnejo, da se je še pod staro Avsro-Ogrsko monarhijo sem priselilo pet bratov Reja iz Furlanije. Ker so prihajali od tam, so jim sosedi pravili “Frlani”. V naslednjih stotih letih je njihov rod štel že več kot 50 potomcev, ki so bili razseljeni po celih Krkavčah. V Žvabih se spomnijo starega  “barbe Morota”, ki je živel v svoji domačiji stran od zaselka, Na Robu. Njegov brat je ostal v zaselku, kasneje pa so tukaj trgovali z osli. Imeli so hlev, kjer je bilo vedno deset in več rigajočih osličev.

Zemlja Žvabov se razteza vzhodno od ceste Rov-Sv. Maver, v breg, do meje z Gradiščem, kjer so se in se še najdejo ostanki starih zidov, mozaikov in glinenih kosov zelo starega gradišča. Vzhodno pa si zaselek deli zemljo z bližnjim Škrljevcem. Pod Žvabi naredi breg majhen pomol, preden se dokončno spusti v dolino Dragonje. Tam najdejo mesto hiše Na Robu.

Zaselek Žvabi je sestavljen le iz nekaj hiš in gospodarskih poslopij. Kljub temu premore prostorno središče zaselka, kateremu delajo senco stari orehi in murve, medtem ko ob straneh rasteta dve sloki cipresi. Nekatere hiše so obnovljene ostale pa ohranjajo star videz. V njih se hranijo drobni ostanki preteklosti, na katere so domačini zelo ponosni.

Pod zaselkom je globoka grapa, v kateri je izvir Potok. O tem kraju vedo Krkočani povedati zanimivo zgodbo. Sicer pa so imeli v žvabih svojo izvirno vodo v dolini čez reko Dragonjo, naprej od cerkvice sv. Stepana. Ker je bila voda tako daleč, so jo prenašali v posebnih posodah, da se ne bi izgubljala med potjo.

Za praznik sv. Ane, ko je “šagra” v Krkavčah, so se po končanih veselicah ljudje radi ustavljali še v Žvabih.

Kmetije, razen tiste na Robu, so služile za golo preživetje. Zato so se morali ljudje znajti še kako drugače, da so lahko plačevali davke in prehranili družino. Po vojni se je hodilo na mlin v Križišče Puče, kjer je bil tudi odkup oziroma Na Bivje v Dragonji. Tam se je tudi kupovalo živino, če se je ni v Kopru in to tam, kjer je do nedavnega stala tovarna Tomos.

Danes v zaselku živijo tri družine: Reja, Bartolič in Kolman. S kmetijstvom se ukvarjajo aktivno le še pri Rejevih.
Električna napeljava je bila zgrajena udarniško že leta 1955. Za vodovod, pa je bilo potrebno počakati vse do l. 1991.