Koprski občinski svet je na 28. redni seji soglasno podelil naziv častnega občana prof. dr. Liviu Jakominu, Priznanja z veliko plaketo za leto 2026 pa Pihalnemu orkestru Marezige in Mariji Knez. Med drugim je sprejel tudi zaključni račun proračuna Mestne občine Koper za leto 2025 in potrdil novi Odlok o obratovalnem času prehrambnih obratov na območju Mestne občine Koper.
Občinski svet Mestne občine Koper je na današnji seji odločal o predlogih za podelitev priznanj Mestne občine Koper in naziva Častni občan Mestne občine Koper. Naziv častnega občana je občinski svet na predlog župana Aleša Bržana podelil prof. dr. Liviu Jakominu za dolgoletno pedagoško, znanstveno, gospodarsko, politično, diplomatsko in kulturno delo, s katerim je odločilno prispeval k razvoju pomorstva, visokega šolstva, gospodarstva ter družbenega in kulturnega življenja v Kopru, slovenski Istri in širšem slovenskem prostoru. Občinski svet je sprejel tudi sklep o podelitvi Priznanja z veliko plaketo za leto 2026, in sicer bosta priznanje prejela Kulturno društvu Pihalni orkester Marezige za izjemen in trajen prispevek k razvoju glasbene kulture, ohranjanju bogate tradicije pihalne glasbe ter krepitvi kulturne identitete in družbene povezanosti lokalnega okolja ob 120. obletnici neprekinjenega delovanja in Marija Knez za izjemen osebni prispevek k ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter za dolgoletno predano delo na področju ljubiteljske kulture in družbenega življenja v zaledju Mestne občine Koper.
Občinski svet je sprejel zaključni račun proračuna Mestne občine Koper za leto 2025, po katerem presežek odhodkov in drugih izdatkov nad prihodki in drugimi prejemki znaša 4.836.841 evrov. V rezervnem skladu občine pa je bilo na zadnji dan preteklega leta 268.539,22 evra. Občinski svet je sprejel tudi sklep o odpisu terjatev Mestne občine Koper in njenih krajevnih skupnosti v skupni višini skoraj 658.000 evrov ter sklep o odpisu terjatev Mestne občine Koper iz naslova občinskih taks v skupni vrednosti dobrih 48.000 evrov.
Občinski svet je potrdil z veljavno zakonodajo usklajen Odlok o obratovalnem času prehrambnih obratov na območju Mestne občine Koper, ki nadomešča Odlok o poslovnem času trgovin in gostinskih obratov ter meril za oblikovanje podaljšanega obratovalnega časa. Direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper Zlatko Kuštra je občinskemu svetu predstavil poslovno in finančno poročilo JSS MOK za leto 2025, po katerem presežek znaša 1,781.362,65 evra in se lahko v naslednjih letih porabi za odplačevanje glavnic dolga, za financiranje presežka odhodkov nad prihodki ter za financiranje investicij, vodja Medobčinske uprave Istre Ivan Koljesnikov pa je občinski svet seznanil s poročilom o delu MUI.
Med drugim so se članice in člani občinskega sveta seznanili z realizacijo načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Mestne občine Koper za leto 2025, z ukinitvijo statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena na parcelah v Movražu in Semedeli ter z vzpostavitvijo statusa javnega dobra na več nepremičninah v katastrskih občinah Hribi, Jernej, Loka, Plavje, Tinjan in Truške.
Nekoliko burnejšo razpravo je sprožila obravnava pobude Luke Koper za preučitev možnosti za menjavo zemljišč z občino.
Mestna občina Koper je namreč 16. februarja letos objavila javno dražbo za prodajo dveh sklopov nepremičnin na Srminu. Interes za pridobitev teh nepremičnin v svojo last je izrazila tudi Luka Koper, ki ocenjuje, da »so ta zemljišča z vidika izvajanja in nadaljnjega razvoja logističnih dejavnosti za Luko Koper strateškega pomena«. Zato je na občino naslovila pobudo, da bi skupaj preučili možnost menjave nepremičnin, in sicer tako, da bi Mestna občina Koper pridobila lastninsko pravico na delu Skladišča 3, Luka Koper pa lastninsko pravico na zemljiščih na območju Srmina, ki so predmet javne dražbe.
Luka Koper je poudarila pomen prizadevanj za zagotavljanje ravnovesja med razvojem pristaniške dejavnosti ter kakovostjo bivanja v mestu, ki sta ga občina in Luka Koper potrdili 2. julija 2018 s podpisom Pisma o nameri za sklenitev dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje in nadaljnjega razvoja pristanišča. V tem pismu o nameri sta se Luka in občina dogovorili tudi o ureditvi razmerij v zvezi s Skladiščem 3, ki je bilo predvideno izvajanju programov v javnem interesu, in sicer tako, da bi Luka nepremičnino občini prepustila v uporabo.
Po mnenju Luke Koper takšen status nepremičnine občini ne bi omogočal pridobitve evropskih in drugih nepovratnih sredstev za nujne investicijske posege in bi morala imeti občina za izvedbo načrtovanih javnih programov lastninsko ali stavbno pravico. Zato je Luka predlagala, da občina začasno ustavi aktivnosti za izvedbo javne dražbe zemljišč na Srminu, občina in Luka pa pristopita k pogajanjem za preučitev možnosti zamenjave nepremičnin.
V razpravi se je izkazalo, da imajo občinski svetnice in svetniki številne pomisleke v zvezi z vlogo in prispevkom Luke Koper k blaginji skupnosti. Da od Luke pričakujejo več. Da omilitveni ukrepi le blažijo in ne odpravljajo škode, ki jo povzroča pristaniška dejavnost. Predvsem pa so opozorili, da Luka doslej ni izvršila svoje obveznosti iz pisma o nameri in da je treba predlog menjave občinskega zemljišča za nepremičnino, ki bi jo Mestna občina Koper že lahko uporabljala, nadgraditi.
Na koncu so sprejeli sklep, da bo občina dražbo nepremičnin sicer ustavila, a Luki dali le tri mesece časa, da županu predstavi takšen predlog dogovora, ki bo v resnici zadostil javnemu interesu. V primeru, da Luka Koper ustreznega predloga ne bo podala, bo občina po izteku trimesečnega roka zemljišča ponovno uvrstila na javno dražbo in Luki Koper ponudila priložnost, da zemljišča v svojo last pridobi z nakupom oziroma z najvišjo ponujeno ceno.
Foto: MOK