Občina

Mestna občina Koper je četrta največja občina po številu prebivalcev v Sloveniji. Čeprav ni največja, je nedvomno najbolj razvejana občina na naših tleh. Vpeta je namreč med dve sosednji državi, Hrvaško in Italijo, okrog in okrog pa jo obdajajo občine Piran, Izola, Ankaran in Hrpelje ‐ Kozina, Koprski zaliv in hrvaški del Istre, ki je neločljivi del te čudovite pokrajine.

Koprska občina leži na stičišču Jadranskega morja, flišnega gričevja, kraške planote Kras in Dinarskega gorstva, kar se kaže v veliki razgibanosti površja, ki se od obalne ravnine ob izlivu Rižane, preko gričevja in Kraškega roba dvigne do najvišje točke, vrha Slavnik na 1.028 metrih nadmorske višine.

V občini živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki skupaj z večinskim slovenskim prebivalstvom enakovredno ohranjajo tako jezik kot vse druge kulturne vrednote italijanske narodne skupnosti. S prepletanjem spoznanj, izkušenj, interesov in vrednot narodov nastaja v našem prostoru specifična in bogatejša kultura, ki je kultura sožitja, sodelovanja in prijateljstva.

Mesto, v katerem se tesno prepletata bogata kulturna dediščina in urbani razvoj

Podoba starega koprskega mestnega jedra je s svojo specifično strukturo in zgradbo še danes izjemno dragocen urbanistični spomenik širšega mediteranskega prostora. Med sprehodom po ulicah starega mestnega jedra Kopra lahko namreč prav na vsakem koraku odkrivamo zapuščino različnih zgodovinskih obdobij, ki so vsaka na svoj način zaznamovala in preoblikovala to zanimivo in privlačno obmorsko središče. Obnovljena poslopja meščanskih hiš, ozke in skrivnostne ulice ter mestni trgi, nekakšna družabna stičišča, še danes predstavljajo edinstven in dragocen umetnostni ambient, ki vzbuja pozornost, radovednost in občudovanje obiskovalcev od blizu in daleč. Še zlasti Prešernov in Carpacciov trg kot dva najpomembnejša obodna trga ter osrednji mestni trg  z obnovljeno Pretorsko palačo, Loggio in stolnico, ki se ponaša s svojimi gotskimi, renesančnimi in baročnimi oblikami, napisnimi ploščami ter bogatim heraldičnim okrasjem.

Sočasno je Koper vse bolj prepoznaven in za obiskovalce zanimiv tudi kot moderno urbano središče, ki se ponaša s sodobno in nadstandardno infrastrukturo, razvitim gospodarstvom in visokim življenjskim standardom. V zadnjih letih je tudi zaradi tega postal eno najpomembnejših mest v Sloveniji, z nadstandardnim primarnim in sekundarnim šolstvom ter tretjo slovensko univerzo, ki s pestrim naborom visokošolskih programov k nam privablja vse več znanja željnih študentov. Posebne pozornosti je v koprski občini deležno področje otrok in mladine, veliko posluha imamo tudi za področje športa, tako z vidika nadstandardne infrastrukture kot različnih programov. Šport med drugim zadnja leta povezujemo s področjem turizma, ki ima v Kopru že od nekdaj posebno mesto, vendar je bil potreben sveže prevetritve. Ponudbo skušamo tako iz dosedanjega klasičnega koncepta turizma usmeriti na posamezna tematska področja, ki zajemajo vse od športa in navtike do kulinarike, ki se vse bolj uveljavlja tudi kot samostojna gospodarska panoga.

Da postaja Koper vse bolj pomembna turistična destinacija, priča postopni razvoj potniškega ladijskega turizma. Če smo prve prihode potniških ladij zabeležili leta 2005, ko je k nam z 18 ladjami priplulo 1.100 potnikov, je bilo že leto 2011 v vseh pogledih rekordno, saj je Koper v zgolj eni sezoni zabeležil kar 78 prihodov potniških velikank, s katerimi je priplulo več kot 110.000 potnikov.

Luka Koper kot okno v svet

Kako pomemben je Koper tudi z vidika razvoja gospodarstva, priča prav naše edino slovensko pristanišče – okno v svet. Z njegovim razvojem se je namreč v Kopru začela tudi industrializacija. Pisala so se petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bilo zgrajeno koprsko pristanišče, Luka Koper, ki je še danes največja gospodarska družba v naši širši okolici, hkrati velja za eno najpomembnejših pristanišč v Sredozemlju, saj omogoča najkrajše povezave med Sredozemljem in srednjo ter vzhodno Evropo. Zaradi izredno pomembnega strateškega položaja je prav Koper izhodiščna točka za pretovor blaga, namenjenega v srednjo in vzhodno Evropo, in je del petega vseevropskega prometnega koridorja, s preostalo Evropo pa ga povezujeta slovenska avtocesta in železnica.

A gospodarstva ne soustvarja zgolj Luka, Koper je namreč tudi mesto malih in srednjih podjetij, ki letno ustvarijo približno 3.600.000 evrov prihodkov. Poleg večjih, Luke Koper, Intereurope, Cimosa, katerih prepoznavnost sega krepko onkraj državnih meja, imamo v Kopru še kar nekaj uspešnih srednjih podjetij – Titus Dekani, Istrabenz plini, Rižanski vodovod Koper, Marjetica Koper, Adria commerce, Arriva, Investbiro in druga. V Kopru sta poleg tega izredno razvita bančništvo in zavarovalništvo, velik del gospodarstva pa predstavljajo tudi gradbena in logistična podjetja.

Barve in okusi zaledja

Mestna občina Koper se ponaša tudi z izredno bogatim in raznolikim zaledjem, ki zajema večji del slovenske Istre. Zgodbe naših zalednih krajev prav tako segajo v daljno zgodovino, do Rimljanov in še dlje, čutimo jih lahko v vsakem kamnu, trgu, cerkvi, v mestnih in vaških hišah, še največ pa v ljudeh samih.

Kajti prav ljudje so duša našega zaledja, saj izžarevajo značaj in značilnosti vsega, kar v naši slovenski Istri lahko najdemo. Prav oni so tisti, ki so iz ne vselej radodarne zemlje znali potegniti najbolje in največ, zlasti zaradi milega podnebja, milih zim in toplega poletja ter istrske trme. Prav zato na naših gričih tako lepo uspevajo oljke, vinska trta, sadje in druge rastline, plodovi, ki so osnova svojevrstne, nič razkošne, temveč čisto preprosto dobre in zdrave kulinarične ter enološke umetnosti. Tu je, v manjšem obsegu kot nekoč, doma tudi ribištvo.

Mesto in zaledje gresta z roko v roki, sestavljata enovito celoto, ki je tako v geografskem kot družbenem pomenu nerazdružljiva. V okolici Kopra, ki je prvi stik kopnega z morjem, je vrsta krajev, ki so mestu v ponos vsaj toliko kot Koper njim.

Povezane vsebine