Večer v Kubedu obudil spomin na željo po svobodi

Mestna občina Koper je sinoči s prireditvijo Od besede do države obeležila 150. obletnico prvega slovenskega tabora v Kubedu. Ob tej priložnosti so uradno odprli prenovljeno hišo pesnika Alojza Kocjančiča, ki je s svojim delom, osebnostjo in zavednostjo osvojil srce Istre, s pestrim dogajanjem na osrednjem prizorišču pa ogreli srca ponosnih Istranov.

»Leta 1870 je skoraj 4000 Istranov odločno zahtevalo zedinjeno Slovenijo, slovenske šole in slovenski jezik v uradnem življenju. Tisti avgustovski dan se je vpisal v zavest naroda, najmočneje pa v spomin zavednih prebivalcev Kubeda. Tu je čez štirinajst let za krajši čas zrasla čitalnica, tu je obstajalo Pevsko in bralno društvo Skala. Zdaj ohranja bogato kulturno dediščino tega okolja Društvo za šport, kulturo in turizem Skala Kubed, druga pomembna skala pa so že desetletja dejavni učenci in učitelji gračiške osnovne šole, ki s poznavanjem preteklosti lahko samozavestno zrejo v prihodnost,« je sinoči zbrane nagovoril koprski župan Aleš Bržan. V svojem govoru je izpostavil odločne posameznike, ki so začrtali pot k svobodni in zedinjeni Sloveniji, pa tudi tiste, ki še danes s svojim delom negujejo slovenski jezik, svojo kulturo in naravo.

Pomen pogumnih dejanj zavednih Istranov, ki so se pred 150 leti odločno zavzeli za pravico do uradne rabe slovenskega jezika, je v svojem govoru izpostavila tudi slavnostna govornica, ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič: »Spomnimo se posameznikov, ki so zborovali prav tu in njihov žar do skupnih sanj, ki jih mi, tudi zaradi njih, danes lahko živimo. Spomnimo pa se tudi, da narodna zavest ni nekaj, kar živi samostojno, izven nas, neodvisno od nas, ampak lahko živi le, če je kolektivna, če jo vsak posameznik in skupaj nenehno gojimo.«

Včerajšnji dan je minil v znamenju 150. obletnice prvega slovenskega tabora v Kubedu, ki je naznanil premik v smeri krepitve narodne identitete in samozavesti slovenskega prebivalstva. Recitiranim in zapetim verzom pesnika, duhovnika in pisatelja Alojza Kocjančiča, ki so jih z občinstvom delili Brane Grubar in pevci zbora Alojza Kocjančiča, je najprej sledilo slovesno odprtje prenovljene hiše, v kateri je živel in ustvarjal. Objekt, ki ga je Mestna občina Koper odkupila in obnovila, skupaj z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja, Pokrajinskim muzejem Koper in Pokrajinskim arhivom Koper pa v njem uredila spominsko sobo in etnološko zbirko, bodo v prihodnosti lahko uporabljali tudi gostujoči umetniki.

Pestro kulturno dogajanje se je ob 20. uri preselilo na osrednje prizorišče na travniku za igriščem v Kubedu, kjer so s prireditvijo, ki jo je zasnoval Ivan Loboda, obudili spomine na narodnobuditeljske težnje izpred 150 let. Navdih za program, ki so ga sooblikovali pevci Mešanega pevskega zbora Obala, Zbor OŠ Gračišče, Residenčni godalni orkester DPG, Marino Kranjac, Nika Toškan, Brane Grubar in Lara Komar, je mladi režiser našel v obdobju pred taborom, ko Istrani svoje želje po zedinjeni Sloveniji še niso upali javno izražati. A ta je že vzklila in se nato postopoma širila, vse dokler se ni dokončno udejanjila v množičnem dogodku, ki je za vedno zaznamoval Istro in njene ljudi.