Hrvatini so se umestili prav na vrh Miljskega polotoka. Nekoč manjša vasica je prerasla v veliko razpotegnjeno naselje. Meje med zaselki v okolici Hrvatinov so sčasoma postale nejasne, ponekod pa so že popolnoma zabrisane. Dober ‘višinski’ zrak, lep razgled in občutek podeželskega življenja bosta tudi v prihodnje privlačna za graditev novih domov.
Največja vas v osrčju Miljskega polotoka je obdana na južni strani povečini z vinogradi in oljčnimi nasadi, na severni pa z njivami. Tudi od tu nam pogled seže v Trst in daleč na obzorje morja. V okolici je nekaj opuščenih kamnolomov, kjer so nekoč lomili kamenje in ga vozili v Trst za gradnjo obrežnih zidov in tržaških pomolov.
Čeprav so Hrvatini postali sodoben kraj z vso potrebno infrastrukturo, je še marsikje videti stare, pristne domačije. Mnoge med njimi so sicer adaptirane v sodobne domove, nekaj hiš pa še vedno kljubuje zobu časa. Tudi samo središče Hrvatinov se je precej spremenilo. Hrvatinčani so se še nedavno ukvarjali predvsem s kmetijstvom: sadjarstvom, oljkarstvom, vinogradništvom, danes pa v večini odhajajo na delo v večja istrska središča: Koper, Izolo, Piran.
Iz Hrvatinov se lahko odpeljemo v štiri različne smeri: Po cesti do Božičev, Fajtov in naprej proti drugemu večjemu podeželskemu središču – Škofijam. Na drugo stran se spustimo navzdol proti Kopru, do nižje ležečih Norbedov. Severna pot nas vodi v Cerej in naprej v Trst, zahodna pa po grebenu v Kolomban in na sam konec Miljskega polotoka – Debeli Rtič.
Leto | 1869 | 1900 | 1931 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 |
Št. preb. | 254 | 520 | 604 | 789 | 885 | 870 | 1008 |
Prostorski okoliši od 0248 do 0253 in 0350.