Loka

Tudi Loka se pridružuje tistim vasem, od Boljunca do Buzeta in še naprej, ki so izbrale zavetne stene kraškega roba za svoj obstoj. Stoji na flišnem strmem pobočju pod steno, kjer je več manjših kraških jam.

Nad vasjo so že v ilirskih časih postavili gradišče, od katerega je danes ostal obrambni zid, ki je na nekaterih krajih širok tudi do 10 m.Tu je bil najden del človeške čeljusti iz zgornjega pliocena ali začetka aluvija. Na vrhu hriba stoji danes prenovljena cerkev Marije Snežne. V vasi je skromna cerkvica, posvečena Sv. Ciciliji. Tudi Loka je imela svoj obrambni stolp, vendar je podlegel zobu časa. L.1615 je bila vas požgana in izropana s strani Uskokov, ki so se naselili pod Slavnikom.

Že v 15. stoletju so tu imele posesti bogate koprske družine. Kmetje so za njih delali na poljih in v vinogradih. T.i. koloni oziroma dninarji so si tako na tujih posestvih, tik ob domačih hišah služili svoj vsakdanji kruh. Časi so se spremenili, toda vinogradi so ostali.

Tudi domačini Loke so že od davnine sem poznali moč zimske burje. Zato so strehe hiš skrbno načrtovali in jih velikokrat obteževali tudi s kamenjem, da jim ne bi močan piš odnesel strešnikov.

Nemci so Loko požgali 12.10.1943.

Pri starih Zmijčih nad vasjo izvira studenec Šturka, ki je bil nekoč pomemben vir vode za celo vas. Voda je bila napeljana v korita, kjer se je napajala živina. Sem so v poletnih mesecih hodile žene, kjer so prale perilo in se tu srečevale z vaščani, ki so si k bistri vodi prišli ohladit žejo…

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 148 195 165 107 97 86 82

Prostorski okoliš 0192.