O Kopru

Zgodba Kopra se je začela pisati že v srednji bronasti dobi, 1500 let pred našim štetjem. Nekoč je Koper bil otok, njegova najstarejša poselitev seže v predrimsko in rimsko obdobje.

Aegida, Capris, Justinopolis, Insula Capraria, Caput Histriae, Capo D`Istria, Koper. To je nekaj različnih pojmovanj mesta, ki so mu številne vladavine in države puščale pečat, spreminjale ime in podobo ter ga skozi čas, od vseh mest Slovenske Istre, tudi najbolj spremenile. Od nekdanjega Kozjega otoka na skalnem otoku (Capris) do gospodarskega središča slovenske Istre je bila dolga pot. Današnja podoba mesta ima vselej korenine v preteklosti. Znati ohraniti sožitje med njima je umetnost.

Rimljani so ga poimenovali Capris, v času papeža Gregorja I., je bil Insula Capraria( Kozji otok), za Bizantince Justinopolis, za oglejske patriarhe Caput Histriae. Šele Benečani so mu nadeli italijansko inačico današnjega imena Koper- Capo d`Istria. Prav Benečani so tu vladali najdlje in to je bil čas gospodarskega in kulturnega razcveta. Zlasti slednjega čutimo še danes. Koper je, ne brez razloga, vključen v Združenje zgodovinakih mest.

 

Za Koper je bil pomemben tudi zgodovinski čas do 1. svetovne vojne, Napoleonov in Habsburški čas; pa čas krčenja solin, ko je Koper izgubil podobo otoka. Pomemben je čas cestne povezave s kopnim ter morske in železniške s Trstom in Porečom. Čas po 2. svetovni vojni je bil čas velikih političnih sprememb in osnova za razvoj Kopra v gospodarsko središče regije. Središče kjer dobro in vse bolje diha pomorski, navtični, kopališki in športni turizem.

Vrsta kulturnih doživetij bogati mestne ulice in trge. Skozi leto in še posebej v poletnih mesecih. Mladost, ki jo je v mesto prinesel sedež mlade Univerze na Primorskem dodaja Kopru, mestu z bogato preteklostjo, pogumno sedanjostjo in prav takšno prihodnostjo, poseben čar.