Krnica

Gručasta vasica Krnica leži na jugozahodnem pobočju flišnega brda, ki se polagoma spušča od Črnega Kala proti Rižanski dolini.

Ime vasi naj bi po ustnem izročilu vaščanov izhajalo od neke kranjice, ki se je iz ‘daljne’ krajnske nekoč preselila v te kraje, se tu omožila in zapustila številne potomce. Najstarejši priimki v vasi so sicer Kocijančič in Montanič.

Tudi v Krnico lahko pridemo iz dveh smeri: iz Črnokalske, katere gornja cesta je speljana med njivami i vinogradi tukajšnih kmetovalcev, ter Rižanske, katere spodnja cesta se prične takoj za Rižanskem vrtcem vzpenjati navkreber. Sredi Krnice je manjši ‘trgec’, ravno dovolj velik za obračanje avtomobila ali razposajeno igro z žogo.

Krnica ima danes 17 hišnih številk. Veliko prebivalcev je upokojenih ali pa se vozijo na delo v Koper in druge večje kraje. V vasi je seveda tudi mladost, saj je v njej kar dvanajst otrok mlajših od petnajst let! Da je Krnica živahna in napredna vas, je mogoče opaziti tudi po strehah hiš, ki so skoraj vse nove in lepo izstopajo s svojo značilno rdečo barvo.

Iz vasi Krnice je lepo videti gradnjo največjega cestnega objekta pri nas. Na samem začetku novega tisočletja se na elegantnih stebrih že dviguje iz globin in v prekrasnem loku boči visoko nad istrsko zemljo – Črnokalski viadukt. Gotovo bo še dolga desetletja ostajal vzgled človeške ustvarjalnosti, neustavljivosti, moči in volje – in Krnica bo tako imela njegovo veduto vedno pred seboj.

Na številnih terasah, ki se stopničasto spuščajo v dolino, gojijo vaščani Krnice oljke, trte, pa tudi krompir in pravzaprav vse, kar je mogoče pridelati na tem od sonca obsijanem pobočju. Tudi zgodovina Krnice pravi, da so bili tod izključno kmetje z živino in posledično tudi mlekarice, ki so nosile prodajati mleko v Koper in Trst.

Tik pod vasjo teče manjši potok, ki pa ob poletni suši presahne. Potok se že po nekaj sto metrih izlije v reko Rižano.

Krnici živi 54 prebivalcev (27 moških, 27 žensk), v 17 družinah ter 19 stanovanjskih stavbah. (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva 2002)

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981
Št. preb. 78 93 105 46 51 31

Prostorski okoliš 0188.