Popetre

Vas leži ob stranski poti med Gračiščem in Truškami oziroma Loparju,  na slemenu Pičence nad dolino reke Dragonje, ki izvira prav pod vasjo.

Zaradi te posebne lege so skozi Popetre potovali ljudje iz različnih okoliških vasi, eni na poti na občino, drugi pa v obratno smer, preko Gračišča, Smokvice do Movraža. Od tu so peš nadaljevali pot proti Rakitovcu na železniško postajo, po različnih opravkih in v različne smeri.

Dario Alberi v knjigi ‘Istria’ piše, da je vas prvič omenjena leta 1028, ko jo je rimski imperator Konrad II., kot večino vasi z zemljišči ob reki Dragonji, podaril oglejskim patriarhom.

Kasneje so Popetre postale last graščaka Filipa di Cosliaca, (med drugim imetjem je bil lastnik tudi utrjenega gradu Kozjak). Leta 1250 je vas prodal fevdalcu Andreju de Cirlago. Popetre so pozneje prešle v last njegovim naslednikom. Od leta 1505 je bila vas v lasti bogate plemiške družine Bembi iz Kopra. 1602  leta pa je fevd prešel v last posestnikov Morati. Ti so se naselili v Izoli v začetku 14. stol. V 17. stol. so se  povezali s plemstvom v Poreču. V 19. stol. jim je  plemiški naziv podelil avstrijski cesar Franc I. V tem obdobju je bila vas Popetre poznana pod imenom Cain.

O imenu vasi ‘Popetre’ obstaja več legend. Po eni (tako nam je pripovedoval vaščan Černac Silvester), naj bi dva brata (mogoče Slovana?) s svojima družinama iskala primeren kraj, kjer bi se ustavila. Ugotovila sta, da je, kljub kraškemu terenu tu precej vodnih izvirov, ki so pogoj za življenje in sta tako ustanovila dve vasi – Popetre in Poletiče.

Dario Alberi omenja Popetre v svoji knjig ‘Istria’ na str.514 kot Apud Petram, (pri skali-kamnu), vendar ob tem priznava, da nima zanesljivih virov. Nekateri sklepajo, da je dobila vas ime po bližini kraja poimenovanem ‘Pietra Bianca’ oziroma ‘Beli Kamen’. Sedaj se tako imenuje zaselek novih hiš v bližini Gračišča.

Starejši ljudje se še vedno spominjajo belega kamna, meri 10 X 0,80 X 0,56 m. Kamen je ležal ob poti, ki je vodila od sv.Antona preko hriba Lačna (452 m) po ravnini nad Kubedom in pod Popetrami v Istro, proti Buzetu in naprej proti Motovunu. Na njem je bilo izpisano 9 vrstic, vendar je zob časa napis izbrisal tako, da je nečitljiv. Razbrati je mogoče le nekaj vrstic. Trenutno se kamen nahaja v Pokrajinskem muzeju v Kopru, kamor ga je prepeljal prof. M. Zupančič.

V Popetrih je izredno lepa stara hiša, hiša št. 6, ki ji pravijo “Pr’Bernardćev”. Poslopje je pod spomeniškim varstvom. Vendar kljub temu hiša počasi propada, predvsem streha je potrebna popravila.

Nad vaškim trgom-placom, nekoliko zakrita s hišami stoji cerkev apostola sv. Andreja  (apostol goduje 30. novembra). V poletnem času pa ima vas šagro v čast drugemu apostolu sv. Jakobu st., ki se praznuje zadnjo nedeljo v juliju.

Kaj je bil pravi razlog, zaradi katerega so se predniki odločili ravno za ta dva svetnika, žal ni znano.

Cerkev je že od nekdaj podružnica župnije v Truškah in je kot taka tudi omenjena v vizitacijskem poročilu Agostina Valierija, veronskega škofa, pozneje kardinala. Po papeževem naročilu na znamenitem Tridentskem koncilu, ki je usmeril in reformiral srednjeveško zahodno cerkev na disciplinski, liturgični in dogmatski ravni, je škof obiskal tudi naše kraje in cerkev v Popetrah. Leta 1579 je o cerkvi zapisal:

“Cerkev je posvečena, pokrita, z okni, ki se zapirajo. Ima zvon, posvečen oltar, je srednje okrašena in ima vse kar potrebujejo za maševanje, tudi kelih. Ob cerkvi je pokopališče. Vas ima bratovščino, ki skrbi za cerkev. Obračun dajo župniku, ki dohodke in stroške zapiše.”

V bratovščine so se zbirali vsi, ki so častili tega ali onega svetnika, ter se mu priporočali za pomoč v stiski. To je bila človekoljubna ustanova, ki pa je imela le moralno in ne tudi pravne obveze do dajatev, zato je član ni mogel izterjati. Dajatve so bile 1579 za župnijo Truške naslednje:

“Verniki dajo mero pšenice in mero ovsa ter mero vina. 40 družin daje kvarter pšenice in ovsa ter vina. Dve naselji dajo kvarter jagnjet v skupni vrednosti 60 dukatov.”

Vaščani zgledno skrbijo za svojo cerkvico. Med iskanjem starega gradiva za objavo v knjigi o Popetrih, so v cerkvi našli ohranjen ‘misal’ s posvetilom, ki se v prostem prevodu glasi: “Ta misal je bil kupljen z zbiranjem prostovoljnih prispevkov v mojem času P. Livius Barbo- Popetre  1661, v decembru”.
Seznam imen poimenovanj hiš in predelov vasi Popetre.

Prebivalstvo v Popetrah v letih 1869-2000:

Od prvega avstrijskega popisa leta 1869 do leta 1991, ko je bil zadnji popis prebivalstva v Republiki Sloveniji, je razvidno naraščanje in padanje števila prebivalcev v vasi. Do leta 1900 je število ljudi v vasi naraščalo, letu 1910 je sledilo zmanjševanje prebivalcev. Po letu 1962 pa so se ljudje začeli izseljevati v okoliške izpraznjene vasi in mesta npr.: Ankaran, Hrvatine, Škofije, Dekane, Koper in Izolo, kjer so dobili  stanovanja.

(Vir: Tekst: Černac Nada iz Popeter, Foto: Dominik Bizjak, Rajko Udovič)

Leto 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1966 1971 1981 1991 2000
Št. preb. 179 189 190 193 190 185 173 152 105 77 67 56 63 80

Prostorski okoliš 0211.