Odločno pristopili k pripravi občinskega prostorskega načrta

Vodstvo Mestne občine Koper in strokovne službe so letos aktivno pristopili k pripravi občinskega prostorskega načrta, v katerem so določeni cilji in izhodišča prostorskega razvoja lokalne skupnosti. Gre za ključen in kot tak najpomembnejši prostorski dokument občine, s katerim bo MOK na izvedbeni ravni načrtovala prostorske ureditve lokalnega pomena, določila namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje za umestitev načrtovanih posegov v prostor.

 

Občinski prostorski načrt je temeljni prostorski akt občine, ki ob upoštevanju usmeritev državnih prostorskih aktov in razvojnih potreb občine ter varstvenih zahtev določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja na lokalni ravni.

»Mestna občina Koper je k pripravi občinskega prostorskega načrta letos pristopila zelo odločno. Na razpisu je izbrala vrhunske strokovnjake, Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ, d. d.) in Locus, vzpostavila tvorno sodelovanje z različnimi ministrstvi in predstavniki krajevnih skupnosti, obravnavali pa bomo tudi pobude, ki ste nam jih na podlagi našega poziva posredovali do 28. junija 2019,« je povedal župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. »V Mestni občini Koper si želimo izdelati dober dokument, ki bo sprostil naše razvojne priložnosti in učinkovito zavaroval naše naravno okolje. Verjamem, da bomo občina, različne javnosti in stroka skupaj, v strpnem in demokratičnem dialogu, pravočasno dosegli zastavljeni cilj,« je še dodal.

Mestna občina Koper želi skupaj z občankami in občani preveriti cilje prostorskega razvoja občine, zato bo s Kulturno-izobraževalnim društvom PiNA v januarju 2020 organizirala šest delavnic po že določenih območjih participativnega proračuna. Za lažje razumevanje postopka OPN-ja je občinska spletna stran obogatena z vsemi informacijami, s katerimi želi občina prebivalke in prebivalce z novicami in obvestili obveščati, v kateri fazi postopka je trenutno.

»Ker je OPN dokument, s katerim občina določa namensko rabo zemljišča, se v postopku priprave OPN-ja soočamo s številnimi pobudami za spremembo namenske rabe prostora. Pobude predstavljajo dopolnitev sistema določanja namenske rabe, v smislu pokazatelja tendenc prostorskih potreb, in ne predstavljajo individualnega upravnega postopka, v katerem bi se odločalo o pravici posameznika. So način sodelovanja javnosti pri pripravi OPN-ja, s pomočjo katerih občina opredeli in načrtuje svoj prostorski razvoj,« pojasnjuje mag. Tjaša Babič, ki je na MOK zadolžena za pripravo dokumenta. Prostorski načrtovalci bodo preverili utemeljenost pobud skladno z zakonodajo, glede na cilje prostorskega razvoja občine, varstvene in varovalne omejitve v prostoru in urbanistična merila ter možnosti opremljanja zemljišč z gradnjo, kar bo razvidno v osnutku OPN-ja, ki bo po terminskem načrtu javnosti predstavljen predvidoma v prvi polovici leta 2020. »Zaradi časovnega poteka priprave osnutka OPN-ja je bilo nujno določiti datum, do katerega se pobude zbirajo. V postopku priprave bodo upoštevane vse pobude, ki so bile posredovane do vključno 28. junija letos. Pobude, prispele po tem datumu, bomo obravnavali v postopku prvih sprememb OPN-ja,« še dodaja mag. Babič.

Poseben izziv, s katerim se soočajo občina in izdelovalci OPN-ja, je časovni okvir za pripravo in njegov sprejem. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) določa, da morajo občine sprejeti OPN najkasneje do 31. decembra 2021, po tem datumu namreč prenehajo veljati zdaj veljavni prostorski plan in prostorsko ureditveni pogoji. Obseg naloge in potrebna usklajevanja z vsemi deležniki urejanja prostora zahtevajo aktiven in učinkovit pristop ter konstruktivni dialog in narekujejo pospešeno izvajanje vseh potrebnih nalog za dosego zastavljenega cilja.

Kaj je občinski prostorski načrt?

Občinski prostorski načrt (OPN) je temeljni prostorski akt občine, ki bo nadomestil zdaj veljavne prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega planskega akta ter določene veljavne izvedbene prostorske akte.

 

Kako se občina loteva priprave OPN-ja?

V postopku priprave osnutka OPN-ja potekajo redna koordinacijska srečanja z izdelovalcem OPN-ja in sprotna usklajevanja z Ministrstvom za okolje in prostor ter nekaterimi nosilci urejanja prostora. Izdelovalec je pregledal predhodno izdelane strokovne podlage, in sicer za razvoj primestnih naselij, ranljivost okolja na območju Mestne občine Koper, s področja kmetijstva, za razvoj gospodarskih con in druge, ki jih bo smiselno upošteval pri izdelavi osnutka. V fazi zaključevanja so Analiza dejanskega stanja prostora, priprava izhodiščnega stanja OPN-ja in obvezna strokovna podlaga za poselitev, krajinsko zasnovo ter priprava Urbanističnega načrta naselja Koper.

Za potrebe priprave občinskega prostorskega načrta so bile v tem času izdelane strokovne podlage, in sicer Demografska študija Mestne občine Koper, Analiza prostorsko ureditvenih pogojev Mestne občine Koper, v fazi zaključevanja je Študija razvojnih potencialov MO Koper (s poudarkom na razvoju gospodarstvu), ki naj bi odgovorile na ključne izzive prostorskega razvoja občine v prihodnje. Na podlagi izdelanih strokovnih podlag je občina želela utemeljeno in tehtno pristopiti k OPN-ju, začrtati smeri urejanja prostora v Mestni občini Koper ter postaviti temeljna pravila urejanja in regulacij prostora.

Pri pripravi OPN-ja mora občina poleg usmeritev iz državnih prostorskih aktov upoštevati tudi z zakonom določena načela in pravila urejanja prostora ter na podlagi tega načrtovati posege, ki so z vidika javnega interesa nujno potrebni (družbena in gospodarska javna infrastruktura, pomembni razvojni projekti …). Obenem mora zagotavljati cilje varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kmetijskih zemljišč, razvoja javne infrastrukture in gospodarstva. Zato je pri OPN-ju ključno usklajevanje razvojnih potreb in varstvenih zahtev, kar je temelj trajnostnega prostorskega razvoja.